close
Bistrica ob Sotli
Print Friendly, PDF & Email

Bistrica ob Sotli, nekoč bolj znana kot Leskovec, je manjša vas pod pobočjem Svetih Gor in Kunšperske gore ter na robu ravnice ob Sotli. Ime je dobila po reki Bistrica, ki se v bližini vasi izliva v Sotlo. V istoimenskem občinskem središču danes živi približno 235 prebivalcev.

Turki in puntarji
Vas se je razvila iz trške naselbine, ki je obsegala prostor z utrdbo okoli cerkve svetega Petra. V 16. stoletju je prevzela funkcije sosednjega trga Kunšperk.

Iz zgodovine vasi sta pomembna predvsem dva dogodka. Prvi sega v leto 1475, ko so Turki na poti s Koroške v bližini vasi popolnoma uničili deželno vojsko polkovnika Žige pl. Pohlheima. Drugi pa je povezan z velikim slovensko-hrvaškem kmečkim puntom leta 1573, ko je plemiška vojska pod poveljstvom okrožnega glavarja Schrattenbacha pod bližnjim Kunšperkom razbila del kmečke vojske, ki jo je vodil Ilija Gregorič.
Prebivalstvo se je v preteklosti ukvarjalo predvsem s kmetijstvom, vinogradništvom, obrtjo, prevozništvom in gostinstvom. Ker se vas nahaja neposredno ob meji s Hrvaško, so kmetje nekoč vino, sadje in živino prodajali tudi sosedom, z vzpostavitvijo meje pa se je  ta zaslužek prekinil. Nekaj domačinov je našlo priložnost v podjetništvu, nekaj prebivalcev pa jih je
zaposlenih v obratu podjetja Gorenje.

 

Različna poimenovanja
V srednjem veku se je vas imenovala Leskovec. Kasneje je bila preimenovana po cerkvi Sv. Petra v Sveti Peter pod Svetimi Gorami, domačini pa so jo krajše imenovali Šempeter. To ime se je ohranilo vse do druge svetovne vojne. V času poselitve nemških kolonistov je bila začasno preimenovana v Königsberg am Sattelbach. Po vojni je znova dobila staro slovensko ime, leta 1952 pa se je preimenovala v današnjo Bistrico ob Sotli.

 

Tito je tukaj obiskoval osnovno šolo
Vse pomembnejše zgradbe, ki so današnjo podobo dobile sredi prejšnjega stoletja, se nahajajo ob križišču treh cest, ki predstavlja glavno silhueto vasi.

Na lepi razgledni točki nad vasjo se nahaja cerkev Sv. Petra, ki predstavlja ostanek nekoč utrjenega tabora. Prvič se omenja že v 13. stoletju, po freskah sodeč pa naj bi prvotna na tem mestu nastala že v predromanskem času.  Ima lep prezbiterij s freskami, obok, baročni križev pot, dva nova zvonova v čast sv. Jakobu in sv. Marjeti ter sv. Petru.
V vasi si lahko ogledamo več zanimivih starejših in lepo ohranjenih hiš. Dohtarjeva hiša z bogato arhitekturno členitvijo in zanimivim kamnitim portalom, razporeditvijo notranjih prostorov in baročno kuhinjo izvira iz druge polovice 18. stoletja. Zanimiva je tudi stavba občine, t.i. Gabronova hiša, nekoč znana vaška gostilna. V parku pred njo se nahaja Kamen časti s podobo podsreškega prangerja oziroma sramotilnega stebra, ki naj bi nekoč domoval v vasi in je delo domačega umetnika Franca Černelča.
V vasi je ohranjenih več vodnjakov in spomenikom. Med slednjimi naj omenimo NOB spomenik v parku nasproti občinske hiše, doprsni kip Marije Broz pred osnovno šolo, spominsko ploščo Josipa Broza Tita na stari šoli, spominska plošča izgnancev na obzidju na župnijski cerkvi in druga.
Osnovna šola se je nekaj časa imenovala po  Mariji Broz, materi Josipa Broza – Tita, ki je leta 1901 obiskoval tukaj peti razred.

Radi se družijo
V vasi deluje več društev kot npr. prostovoljno gasilsko, upokojensko, mladinsko, turistično, kulturno, športno, društvo Godba Orlica, Društvo prijateljev mladine, društvo vinogradnikov in kletarjev ter druga. Turistično društvo spada med eno starejših društev in deluje že od leta 1952. Poleg organizacije številnih prireditev spodbujajo vaščane k urejanju okolice hiš, domačij in poslovnih objektov ter najlepše vsako leto tudi nagradi.

V vasi se nahaja osnovna šola, pošta, več gostiln, sedež občine, sedež župnije, zdravstveni dom, več samostojnih podjetnikov.

Cerkev sv. Petra se nahaja na lepi razgledni točki.

Bistrica ob Sotli
Občina: Bistrica ob Sotli, Posavska regija

Prebivalstvo: 240 (2018)
Kje se Bistrica ob Sotli nahaja?
Tags : Bistrica ob Sotlicerkevslovenska vasstara hišaTito
admin

The author admin

Leave a Response

Copyright © Ksenija Glažar
error: Content is protected !!
UA-128967845-1