close
Slovaška

Bratislava – veliko malo mesto

Bratislava Slovaška
Print Friendly, PDF & Email

Tokratni predlog za izlet v bližnje metropole je Bratislava, ki je z nekaj čez 430 tisoč prebivalci glavno in najpomembnejše mesto Slovaške. Mesto se nahaja ob reki Donavi, nedaleč stran od avstrijske in madžarske meje. Stari del mesta je zaprt za promet, zanimivosti so dokaj blizu druga druge, tako da lahko v enem dnevu pogledamo tako stari del mesta, poskusimo lokalno hrano in pijačo in se še z ladjico odpeljemo do bližnjega gradu Devin. Mesto se konstantno razvija, vse več je turistov, s tem pa se širi tudi turistična ponudba.

Bratislava skozi zgodovino
Bratislava se tako imenuje šele od leta 1919, ko je po razpadu Avstro – Ogrske postala del Češkoslovaške države. Pred tem so Slovaki uporabljali iz nemščine izvirajoče ime Prešporok, Madžari pa so jo imenovali Pozsony. Kot mesto se prvič omenja leta 907, ko so ga zavzeli Madžari, ki so iz nje naredili pomembno mesto. Vedno je bila multikulturno in multietnično mesto. Leta 1919, ob razpadu Avstro – Ogrske, je v mestu živeli 70 odstotkov Nemcev in Madžarov, Slovaki so postali najštevilčnejši v 20-ih letih prejšnjega stoletja. Med leti 1536 do 1784, v času turške zasedbe Budima, je bila prestolnica Kraljevine Madžarske, med leti 1536 do 1848 pa se je tu sestajal madžarski parlament.

Bratislava postaja vse pomembnejše gospodarsko središče ter ima sedeže in enote številnih pomembnih mednarodnih podjetja. Eno največjih podjetij je Volkswagen Slovakia, ki ima veliko tovarno v okolici mesta, ki si jo lahko tudi ogledamo. Nenaravna zanimivost ob tovarni je posebna žičnica, s katero prevažajo na novo nastale avtomobile. Ideja naj bi bila všeč enemu izmed arabskih bogatašev, ki je eno žičnico menda od Slovakov odkupil in z njo prevaža svoje avtomobile na privatni otok.

Petržalka – sivo predmestje socialističnih blokov, ki postajajo vse bolj pisani in atraktivni
Iz smeri Avstrije se v mesto pripeljemo skozi Petržalko, bratislavsko predmestje, ki se nahaja ob desnem bregu Donave. Vse do 18. stoletja jo je sestavljalo več poplavnih otokov oziroma je bilo ozemlje ob Donavi bolj ali manj zamočvirjeno.
Naselili in ga uredili so Nemci in Hrvati, ki so bežali pred Turki. Po pripojitvi Slovaške k Češkoslovaški, kar se je zgodilo po prvi svetovni vojni, je bilo to največje naselje v državi. Še danes je zaradi številnih blokov eno najgosteje naseljenih delov Slovaške in ima okrog 100 tisoč prebivalcev. Pred desetletjem je bilo to problematično območje z veliko kriminala, a so s sanacijo uredili tudi to in je danes priljubljeno pri številnih mladih družinah. Slednje bivajo v lepo obnovljenih nekdanjih sivih socialističnih blokih, imenovanih panelak, ki so slovaška alternativa lesenim hišicam, ki so sicer značilne za slovaško podeželje.
Petržalka je znana tudi po obsežnem parku in raznih športnih aktivnostih, med drugim tudi po pasjih dirkah.

Bratislavski mostovi
Za prvi postanek v mestu predlagam bratislavski grad, ki se dviga nad Donavo in od koder je lep  razgled zlasti na Pretržalko s pisanimi socialističnimi bloki in Donavo z mostovi. Najbolj zahodno se nahaja t.i. Lafranconi most, prvi betonski, zgrajen v 80-ih letih prejšnjega stoletja in je del mestne obvoznice. Sicer pa je bil prvi zgrajeni t.i. Stari most, ki je tekom zgodovine menjal veliko imen. Zgrajen je bil 1890 leta, med drugo svetovno vojno uničen in kasneje rekonstruiran. Leta 2008 so ga zaprli, razstavili in 2016 znova rekonstruirali. Danes poteka po njem tramvajska poveza a s Petržalko, prepoznamo pa ga po vpadljivi zeleni barvi. Poleg pristaniškega mostu na skrajnem vzhodu mesta, je zanimiv še most Apollo, ki je dobil ime po rafineriji, ki se je nahajala na njegovem območju vse do druge svetovne vojne in bil prav tako tarča bombardiranj med vojno. Prepoznamo ga po modri barvi in okrogli obliki, lepo osvetljen je tudi ponoči. Najbolj znan pa je Most SNP (Slovaškega nacionalnega prebujenja) oz. v preteklosti imenovan tudi Novi most, ki vodi v bližino starega dela mesta. Gre za edini most na Slovaškem in eden redkih v svetu, ki nima stebrov reki ampak le jeklene vrvi. Ta most je bil vzor za postavitev mostu Gorky v Rigi. Na njem se nahaja razgledna ploščad in restavracija, ki mu domačini (ne marajo ga preveč) pravijo neznani leteči krožnik, zato se je mostu prijelo tudi ime UFO.

Grad, narobe obrnjena miza
Grad, ki se dviga 85 m nad Donavo, je odlična točka za razgled na mesto in okolico. Prvič se omenja leta 907, ko so območje osvojili Ogri. V zgodovini je bil večkrat tarča sovražnikov in prenovljen, zato najdemo na njem različne arhitekturne sloge. Današnja podoba je v glavnem baročna in izvira iz leta 1649. zaradi štirih stolpov na vsakem vogalu stavbe, se ga je prijeli ime narobe obrnjena miza. V t.i. Kronskem stolpu so nekoč hranili ogrske kronske dragulje.  Med leti 1552 do 1784 pa so tu hranili tudi ogrsko krono, ki jo je varovalo menda 50 avstrijskih in 50 ogrskih vojakov. Pomemben je bil v času Marije Terezije, kateri je predstavljal kraljevi sedež. Leta 1811 so ga zažgali in precej uničili pijani vojaki. Pred gradom se nahaja velik kip kralja Svatopluga (840 – 894), ki je povezan z vzponom Velikomoravske in velja za praustanovitelja Slovaške. Velja se sprehoditi še do obsežnega park, si v muzeju pogledati muzejske zbirke in nato po grajski poti podati peš do starega dela mesta.

Ponosni so na svojo zgodovino; septembra poteka v mestu festival kronanja, po nekdanjih kronskih potek pa vodijo zlate krone na tleh

Po poti zlatih kron
V katedrali sv. Martina, ki je bila zgrajena v 14 in 15. stoletju, so med leti 1563 do 1830 kronali ogrske kralje in cesarje, med drugimi tudi Marijo Terezijo. V spomin na kronanja, so ob obnovi cerkvenega stolpa namestiti na njen vrh pozlačeno blazino velikosti 2 krat 2 m  s 300 kg težko kopijo svet ogrske krone, v kateri naj bilo kar 8 kg zlata. Cerkev je leta 1995 obiskal papež Janez Pavel II, še pred njim pa sta v njej pa sta nastopila Ludwig van Beethoven in Franc Liszt.

Pot po kateri je nekoč potekalo kronanje, je danes označena v tleh z zlatimi kronami.
V bližini cerkve je nekoč stala sinagoga, ki pa je bila uničena. Na nekdaj številčno judovsko skupnost spominja na mestu nekdanje sinagoge postavljen spomenik in ob poti na grad judovska ulica z manjšim muzejem.
Nekoliko naprej od cerkve se nahaja stavba, v kateri je nekoč ogrski kralj Matija Korvin, pri nas bolj znan kot kralj Matjaž, ustanovil prvo univerzo na Slovaškem, t.i. Academia Istropolitana, ki je leta 1465 imela oddelek za umetnost, pravo, medicino in teologijo.
Po s turisti zelo oblegani Venturski in Michalski ulici, kjer najdemo veliko lokalov in restavracij ter trgovin s spominki, pridemo do Mihaelovih vrat, ki so v srednjem veku predstavljale enega izmed vhodov v mesto. V njem se danes nahaja muzej orožja, z vrha pa se ponuja lep razgled na staro mestno jedro. Tik ob vratih, kjer se je nekoč nahajalo dvojno obzidje in je nastala po podrtju obzidja prazna luknjo, so domačini uredili zgradbo, ki danes s širino le 130 cm predstavlja eno najožjih stavb na svetu. V Evropi naj bi bila najožja stavba s 107 cm v Valenciji, v svetovnem merilu pa je najožja neka brazilska stavba, ki meri le 100 cm.

Hlavne namesti z več simpatičnimi kipi
Središče dogajanja je na Glavnem trgu, t.i. Hlavne namesti, ki ga obdaja več zanimivih stavb, med drugim tudi nekdanja mestna hiša in Maksimiljanov vodnjak. Maksimiljan II je bil prvi v Bratislavi kronan ogrski kralj in ob slavju ob tej priložnosti naj bi pogorel večji del mesta. Druge zgodbe pravijo, da naj bi bil vodnjak posvečen nekemu pogumnemu vitezu Rolandu, ki je prav tako zavetnik mesta.

Sicer pa mesto krasi več simpatičnih kipov. Na glavnem trgu se turisti radi fotografirajo s Hubertom, francoskim vojakom, ki je v te kraje zašel v času Napoleonovih vojn, se zaljubil domačinko, ostal in začel po francoskem vzoru izdelovati vina. Hubert je danes eno najbolj znanih slovaških penečih vin. Nedaleč od mestne hiše se nahaja kip stražarja. Pozornost pa pritegne še simpatični Naci. Nekoč se je rad sprehajal po mestu, bil vedno lepo oblečen, pozdravljal mimoidoča dekleta in jim podarjal rože. Še nekoliko naprej pa naletimo na delavca, ki kuka iz kanalizacije.
Skozi manjši prehod se sprehodimo še do Nadškofovske palače, kjer je bilo v 18.s stoletju podpisanih nekaj pomembnih dokumentov, med drugim tudi bratislavski mir. Danes je rezidenca župana Bratislave. Palačo krasi 150 kg težak škofovski klobuk s premerom 180 cm.
Sprehodimo se še do Hviezdoslavega trga, ob katerem se nahaja Slovaško narodno gledališče in Reduta ali pa na drugo stran do predsedniške palače.

Zanimiva “smrčja” cerkev
Izven strogega centra se velja sprehoditi še do t.i. modre cerkve, posvečene sv. Elizabeti. Zgrajena je bila leta 1919, njena posebnost pa je modra barva tako zunaj kot tudi v notranjosti.

Če imate se čas, si v bližini Trga svobode oziroma železniške postaje oglejte še televizijski stolp, stavbo Slovaškega radia v obliki narobe obrnjene piramide in nenavadni hotel Galeria.

Za kulinarično doživetje in utrip mesta na staro tržnico
V poletnem času gostijo na Trgu SNP in v stavbi stare tržnice sejem kulinarike in starin, kjer lahko na enem mestu kupite zanimive kulinarične produkte, razno pekovsko pecivo, sodo z raznimi sadnimi sokovi, poskusite lokalna vina, različne vrste kav, pojeste kakšno slovaško juho itd. Ob vhodu se nahaja star klavir, na katerega lahko mimoidoči zaigrajo, v zgornjem nadstropju prodajajo stare knjige in vinilke, del pa je namenjen animaciji otrok. To je ena izmed najboljših točk v mestu, kjer spoznamo slovaško kulinariko in karakter ljudi.  V sklopu stavbe stare tržnice deluje restavracija, ki namenjena del sredstev brezdomnim osebam, ki so v sklopu restavracije tudi zaposlene poleg redno zaposlenih seveda. Kdo je kdo se en ve, bi pa bili prav gotovo presenečeni, če bi vedeli. 

Lokacija:
Bratislava se nahaja ca. 60 km vzhodno od Dunaja, ob poti nas skoraj ves čas spremljajo številne vetrne elektrarne

 

Tags : bratislavabratislavski gradčumilevropske metropolekronanjaoperaslovaškaslovaška kulinarika
admin

The author admin

Leave a Response

Copyright © Ksenija Glažar
error: Content is protected !!
UA-128967845-1