close
Avstrija

Dunaj – kjer so ceste tlakovane s kulturo

Dunaj, Avstrija
Print Friendly, PDF & Email

Dunaj (nemško Wien) je z 1,8 milijona prebivalci glavno in največje avstrijsko mesto. Skupaj z bližnjo Bratislavo tvori metropolitansko območje z okoli tremi milijoni prebivalcev. Redno se uvršča med mesta z najvišjo kakovostjo življenja na svetu. Nekoč je bil mesto kulture, glasbe in umetnosti, v zadnjih desetletjih pa postaja vse bolj pomemben v gospodarskem smislu, z visoko tehnologijo, velikim številom zagonskih podjetij in dobro podporo le tem. Vzdušje v mestu je zelo lepo opisal avstrijski pisatelj Karl Kraus, ki pravi, da so »ceste Dunaja tlakovane s kulturo, tako kot so druga mesta tlakovana z asfaltom«.

Zaznamovali so ga Habsburžani
Dunaj je bil kot keltsko mesto ustanovljen okoli leta 500 pr. n. št. Leta 15 pr. n. št. je postal mejno mesto Vindobona, ki je pomagalo varovati Rimski imperij pred vdori germanskih plemen. Prva zlata doba mesta je nastopila v srednjem veku, ko je postal sedež  habsburške dinastije. Današnjo podobo je dobil večinoma v 19. stoletju. Leta 2001 je bilo staro mestno jedro uvrščeno na Unescov seznam svetovne dediščine.
Najpomembnejši pečat so v mestu pustili Habsburžani, o katerih slišimo na Dunaju skoraj na vsakem koraku. Obdobje habsburške vladavine se je začelo leta 1278 in je trajalo vse do konca prve svetovne vojne, ko so bili razlaščeni in izgnani. Za največji napredek sta zaslužna Marija Terezija, ki je prestol zasedla leta 1740 in velja za edino žensko vladarico iz časa dinastije ter njen sin Jožefom II. Vpeljala  sta številne upravne, davčne, vojaške, šolske, cerkvene in gospodarske reforme, s katerimi sta okrepila moč države in utrdila svojo oblast. Na njihovo življenje in delo danes spominja poleg dvorca Schönbrunn še mogočni Hofburg, dvorni grad, ki so ga vladarji tekom stoletij širili in povečevali.
Najstarejši del dvora, »Schweizerhof«, je poimenovan po švicarskih stražah, ki so ga nekoč varovale. Ustavili smo se v Avguštinski cerkvi,  v kateri so spravljena srca Habsburžanov in pokukali v dvorno kapelo, kjer lahko ob nedeljah prisluhnemo zboru dunajskih dečkov. Kdor ima dovolj časa, se velja ustaviti še v Kraljevi zakladnici, ki hrani dragocenosti zelo visoke vrednosti in muzeju posvečen Sisi, Elizabeti Bavarski, ženi Franca Jožefa, Habsburžanki, ki jo je dvorno življenje zelo utesnjevalo in je od njega bežala, danes pa je najbolj komercialna podoba teh časov. Hofburg je danes deloma v rabi pisarn avstrijskega predsednika in španske jahalne šole. Slednja nudi zanimive oglede predstave s konji.
Veliko turistov pritegne Albertina, ki gosti eno največjih in najpomembnejših zbirk umetnosti na svetu s približno 65.000 grafikami in okoli milijonom starih odtisov (od pozne gotike do sodobnosti), prav tako pa tudi zbirko sodobnih grafičnih del, arhitekturnih skic in fotografij. Zaradi obilja kulturnih dogodkov, predstav in razstav, se mnogi v to mesto vračajo znova in znova.

Ring – izložba premožnih
Po podrtju srednjeveškega obzidja, ki je varovalo stari del mesta, so uredili krožno cesto, t.i. Ringstrasse, ob kateri so zrasle bohotne stavbe premožnega prebivalstva, ki je ob njej kazalo svoje bogastvo in družbeni položaj. Krožno vožnjo in ogled zanimivosti ob Ringu navadno začenjamo ob Operi. Nekoliko naprej se nahaja še park posvečen Schiller-ju,  s spomenikom nemškemu pesniku, dramatiku, zgodovinarju in filozofu ter spomenik Mozartu. Na eni strani ceste se nato bohoti dvojček muzejev – umetnostnozgodovinski in prirodoslovni ter velik kip Marije Terezije, na drugi pa je vhod v kompleks Dvornega gradu oziroma Hofburg.
Zatem si sledijo ob Ringu mogočna stavba avstrijskega parlamenta, še malo naprej mestna hiša (na razpis za gradnjo je prispelo kar 64 ponudb), izbran je bil projekt Friedricha Schmidta, ki se je pri svojem osnutku inspiriral pri bruseljski mestni hiši ter gledališče Burgtheater, ki ga je leta 1748 ustanovila cesarica Marija Terezija in velja za drugo najstarejše gledališče v Evropi. Tu je še dunajska Univerza s približno 88.000 študenti, ustanovljena je bila v sredini 14. stoletja. Tu so predavali številni Nobelovi nagrajenci. Za univerzo pritegne pozornost  »Votivkirche« oziroma zahvalna cerkev.  Zgrajena je bila kot v zahvalo Bogu, da je cesar Franc Jožef na kraju, kjer cerkev danes stoji, preživel atentat madžarskega nacionalista.
Ob kanalu Donave pritegne pozornost bela stavba nenavadne oblike, Urania, inštitut in observatorij zgrajen v stilu art noaveau, delo slovenskega arhitekta Maksa Fabianija. Zanimivo je tudi obsežno poslopje nekdanjega kraljevega vojnega ministrstva, pred katerim se nahaja kip feldmaršala Radetzkega. Med skupne institucije Avstro-Ogrske sta sodili skupna vojska in vojna mornarica. Nekoliko naprej se nahaja še poslopje Muzeja uporabnih umetnosti, velik trezor raznolikih umetniških in rokodelsko mojstrskih del.
Malo izven Ringa se splača zaviti še do zanimive Karlove cerkve. Zgradili so jo po naročilu Karla VI., da bi med drugim označili konec epidemije kuge leta 1713.

Štefanova cerkev je polna zanimivih detajlov
V starem delu mesta smo si ogledali še katedralo sv. Štefana. Njena gradnja se je začela leta 1137, dokončana pa je bila leta 1511 in velja za najpomembnejšo gotsko stavbo v Avstriji. Pozornost pritegne njen južni stolp, t.i. Steffl,  ki je simbol mesta. Streha stolnice je zelo barvita in sestavljena iz četrt milijona ploščic, ki na eni strani upodabljajo orla z dvema glavama, ki je simbol Habsburžanov, na drugi pa rumene, zelene in črne ornamente. V cerkvi z zelo bogato notranjostjo, si lahko med drugim pogledamo katakombe in bakrene žare zakonitih dedičev habsburških cesarjev z njihovim drobovjem. Njihove grobnice pa si lahko ogledate v sklopu Kapucinske cerkve, ki se nahaja le streljaj od tod.

Dunajski zrezek, Sacher torta in kavarne
Na Dunaju je treba poskusiti Sacherjevo torto. Dvorna kuhinja je leta 1832 dobila nalogo, da za visoke goste pripravi posebno sladico. Ker je glavni kuhar zbolel, je moral nalogo prevzeti  takrat 16-letni vajenec Franz Sacher, ki je iznašel osnovno obliko Sacherjeve torte. Njegov sin Eduard je pri dvornem slaščičarju Demlu recept izpopolnil. V povezavi z originalno torto se je vnel dolgoletni pravni spor med Sacherjem in Demlom. Danes poznamo »Demlovo Sacherjevo torto« in »originalno Sacherjevo torto«.
Posebnost mesta je tudi dunajski zrezek, ki mora v originalu biti tanek in telečji  ter paniran in ocvrt v maščobi. Ime dunajski zrezek (Wiener Schnitzel) se je uveljavilo okrog leta 1900. Na Dunaju vam ga servirajo z limono, krompirjevo solato ali pečenim krompirjem ter kumarično solato. Če se na enak način pripravi drug zrezek, se ne sme imenovati dunajski, ampak le zrezek pripravljen na dunajski način.
Posebnost mesta so tudi številne kavarne. Dunajčani pravijo, da so leta 1683 ob odhodu Turkov po neuspešnem obleganju zaplenili vreče s kavnimi zrni. Vohun cesarskega dvora pa je leta 1685 ustanovil prvo dunajsko kavarno. Dunajčani so iz pitja kave naredili kulturo in ustvarili neprecenljiv življenjski užitek. Najbolj priljubljene so mala kratka črna kava (Kleiner Schwarzer), dvojna kava s stepeno smetano (Kapuziner), kava z veliko smetane v tipičnem kozarcu z ročajem (Einspänner) ali pa večja dolga kava z mlekom ter spenjenim mlekom na vrhu (Melange), vendar kvaliteta kave zelo niha…
O pomembnosti kavarn nekoč priča dejstva, da je marsikateri umetnik imel tam prijavljen kar stalni naslov za pošiljanje pošte. Še vedno boste našli klasične kavarne v starem stilu, precej pa je tudi modernih.

Prater, Hundertwasserjeva hiša in Donauinsel
Izven strogega starega dela mesta smo si ogledali še Prater, ki ga je za javnost odprl cesar Jožef II. leta 1766. Leta 1916 so ga želeli porušiti, vendar za to ni bilo denarja. Dunajsko kolo je bilo eno prvih zabaviščnih koles na svetu, nekaj časa tudi najvišje. Danes poleg številnih atrakcij za sprostitev adrenalina obiskovalce pritegne muzej voščenih lutk Madame Tussauds.
Nismo izpustili niti Hundertwasserjeve hiše, ki z neravnimi tlemi in streho prekrito z zemljo, drevesi, ki rastejo kar iz stanovanj, veje pa štrlijo skozi okna, ne ostaneš ravnodušen
Sprehodili smo se še do rečnega nabrežja Donave, na otok (Donauinsel) in do stolpa Donauturm, ki z 252 m višine spada med 75 najvišjih stolpov na svetu. Če imate še čas, ne izpustite Belvedere, kompleks dveh baročnih palač, ki sta bili zgrajeni v začetku 18. stoletja kot poletna rezidenca za princa Evgena Savojskega, v času razcveta mesta, ki je bilo takrat prestolnica cesarstva in sedež vladajoče dinastije Habsburžanov.

Preberite tudi:  O dvorcu Schönbrunn in najstarejšem živalskem vrtu na svetu

Tags : avstrijadonauinseldunajdunajske kavarnedunajski zrezekenodnevni izlethabsburžanihofburghundertwasserhauspotovanje z otrokipraterringsacher tortaschonbrunn
admin

The author admin

Leave a Response

Copyright © Ksenija Glažar
error: Content is protected !!
UA-128967845-1