close
AvstrijaŽivalski vrtvovi

Schönbrunn (Dunaj) – nekdanja cesarska poletna rezidenca in najstarejši živalski vrt na svetu

Tiergarten Schonbrunn,
Print Friendly, PDF & Email

Prvi postanek turističnih ogledov Dunaja je navadno dvorec Schönbrunn, ki odraža svet in način življenja Habzburžanov v vsem svojem blišču. Marija Terezija je tu preživljala poletja s svojo številčno družino, skromni Franc Jožef je od tu vladal. Za njegovo lepo ženo Elizabeto so uredili celo telovadnico, a obstanka na Dunaju ni imela. Dvorec obdaja čudovit vrt, za zabavo dvorjanov so uredili še živalski vrt, ki velja za najstarejšega na svetu in še kaj. V dvorcu Schönbrunn si je potrebno ogledati tako zunanjost kot tudi njegovo razkošno notranjost.

Nekoč cesarska poletna rezidenca
Dvorec oziroma palača Schönbrunn  velja danes za enega najpomembnejših avstrijskih kulturnih spomenikov in je tudi najbolj obiskana znamenitost Dunaja. Dvorec in vrtovi odsevajo svet habsburških vladarjev, ki so ga od 18. stoletja do leta 1918 uporabljali kot poletno rezidenco. Od leta 1996 je uvrščena na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine.
Vendar se zgodovina dvorca pričenja že  sredi 16. stoletja. Cesar Maksimilijan II. Iz rodu Habsburžanov je leta 1569 kupil veliko močvirje pod vznožjem hriba med Meidlingom in Hietzingom, na območju dve desetletji prej zgrajenega dvorca Ketterburg. Območje je dal izsušiti, urediti več ribnikov in naseliti divjad za potrebe lova in zabavo dvorjanov.
Lov je še posebej oboževala Eleonora Gonzaga, ki si je tu po smrti moža Ferdinanda II. Habzburškega, dala postaviti manjše domovanje. Dvorec je dobil današnjo podobo in obseg v času vladanja Marije Terezije, ki si je Schönbrunn izbrala za  svojo poletno rezidenco. Dvorni arhitekt Nikolaus Pacassi je zanjo preuredil zunanjost in notranjost dvorca. V dvorcu je kasneje živel tudi cesar Franc Jožef I, ki se je tam rodil in v njem leta 1916, po 68 letih vladanju, tudi umrl.
Že arhitekt Johann Bernhard Fischer von Erlach, ki je bil zadolžen za njegovo prvotno podobo, se je zgledoval po francoskem Versaillesu. Leta 1696 je bil dokončan v slogu dekorativnega baroka. Kasneje je dodal svoj pečat v rokoko stilu Nikolaus Pacassi . Skupaj s parkom, in živalskim vrtom  in drugimi pripadajočimi objekti je palača izreden primer »Gesamtkunstwerka«.

Zgodba o imenu
Leta 1642 je cesar Matija, ko je prvič zagledal arteški vodnjak, iz katerega so pili dvorjani vodo, ves prevzet vzkliknil: »O wie schönn Brunn!« (Kako lep vodnjak). Še danes se s dvorca z okolico imenuje Schönbrunn.

Nekoč več kot 1.400 sob
Dvorec je dolg 175 in širok 55 metrov, skupaj s parkom pa se razprostira na površini 176 hektarjev. V sklopu gradu je kar 1441 sob, nekoč naj bi imel kar 139 kuhinj.
Obiskovalci si danes lahko ogledajo največ 46 sob, odvisno od tega kateri turistični ogled vzamejo. Ogled je priporočljivo rezervirati vnaprej, sicer se vam lahko zgodi, da si ga ne boste mogli ogledati takrat ko boste želeli. Sprehodijo se lahko skozi ceremonialne sobane, apartmaje Marije Terezije in Franca Jožefa I. ter njegove žene Elizabete Bavarske, bolj znane pod vzdevkom Sissi. Ogledajo si lahko še sobo telesne straže Franca Jožefa I, t.i. orehovo sobo, kjer je cesar sprejemal obiskovalce.  Prestol je zasedel že pri osemnajstih letih, bil je izjemno delaven, večji del dneva je preživel za pisalno mizo v svoji pisarni, kjer so mu postregli tudi zajtrk in kosilo. Prepričamo se lahko, da je cesarjeva spalnica imela le železno posteljo, na kateri je avstrijski cesar, star 86 let, tudi umrl. Na cesarico Elizabeto, ki sicer tukaj ni bivala pogosto, spominja njena toaletna soba, namenjena lepotičenju in negi njenih dolgih las ter telovadnica. Zanimiva je tudi družinska jedilnica. Na uradnih večerjah so stregli s francoskimi jedmi, na družinskih pa je imel cesar raje dunajsko kuhinjo, na primer dunajski zrezek, goveji golaž, goveje stegno ali sladki cesarski praženec. Notranjosti ni dovoljeno fotografirati, lahko pa fotografije, knjige in veliko spominkov kupite v več trgovinah s  spominki.

Park, Gloriette in številni kipi
Dvorec obkroža obsežen park, ki je bil urejen leta 1770. Nastal je podobno kot dvorec po vzoru parka francoskega kraljevega dvora. Drevesa in cvetlične gredice obkrožajo široke in dolge aleje, ki vodijo do okrasnih ribnikov, številnih skulptur in vodnjakov. Najlepši je Neptunov vodnjak iz leta 1780, v katerem Tetis Neptuna prosi za pomoč pri potovanju svojega sina Ahila.
Na vrhu griča se nahaja neoklasicistično stebrno dvorano Gloriette, ki jo je leta 1775 dala postaviti Marija Terezija po zmagi nad pruskim kraljem Friderikom Velikim v bitki pri Kolinu (1757). Danes nekdanja cesarska poletna obedovalnica služi kot kavarna in zelo lepa razgledna točka.
Za zabavo cesarske družine so v sklopu parka uredili precej velik labirint, ki je prav tako zanimiv za ogled še danes. Cesaričina družina je bila velika ljubiteljica vseh vrst umetnosti, zato je bilo v grajskem kompleksu tudi dvorno gledališče, kjer sta svoja najnovejša dela predstavljala med drugimi tudi Mozart in Haydn. Konec 19. stoletja je bila postavljena še hiša palm s številnimi tropskimi rastlinami z vsega sveta, obiskovalci pa si danes lahko ogledajo tudi Muzej dvornih kočij in Puščavsko hišo.

Najstarejši živalski vrt na svetu
Že v času vladanja Marije Terezije je v sklopu dvorca nastal t.i. cesarski zverinjak s tigri, levi in leopardi. Mož Marije Terezije, Franc I. Štefan Lotarinški, je bil velik ljubitelj naravoslovja in spodbujal raziskovalne ekspedicije. Živalski vrt je bil ustanovljen leta 1752 in velja danes za najstarejši živalski vrt na svetu. Še danes je prepoznaven po zelo številčnih živalskih vrstah, posebno pozornost pa pritegnejo hranjenja morskih levov in nasproti njih živeči pingvini.

Zanimivo
V dvorcu je v letih 1805 in 1809 v najljubših sobanah Marije Terezije bival Napoleon Bonaparte; med letoma 1814-15 pa je v njegovih prostorih potekal Dunajski kongres. Vladarica je tukaj s svojo družino (16 otrok) in dvorjani (njeno osebje je štelo približno 1500 ljudi) preživljala poletja.

Preberite tudi: O mestu Dunaj in njegovih zanimivostih

Krajši video o Živalskem vrtu Schönbrunn: 

Tags : avstrija družinski izletdunajdvorec schonbrunnenodnevni izletfranc jožefglorietahabzburžanimarija terezijanajstarejši živalski vrtsissiživalski vrt schonbrunn
admin

The author admin

Leave a Response

Copyright © Ksenija Glažar
error: Content is protected !!
UA-128967845-1