close
Turčija

Kapadokija – kaj si ogledati in doživeti

Nazar
Print Friendly, PDF & Email

Kapadokija je zanimiva in nenavadna pokrajina ter zgodovinska regija v turški provinci Nevşehir. Z nenavadnimi pravljičnimi dimniki ter ohranjeno kulturno in zgodovinsko dediščino velja za eno najbolj želenih turističnih destinacij na svetu. Če potujete v Turčijo, si jo morate prav gotovo ogledati. Strogo odsvetujem ogled v le enem dnevu, želeli boste ostati dlje, optimalno si zanjo vzemite vsaj 4 dni.

Kapadokija je visoka planota, ki so jo zaznamovali vulkani
Kapadokija je visoka planota v vzhodni Anatoliji nad katero se dvigujejo številni ognjeniki. Najvišji je stratovulkan Erciyes Dağı (antični Argej, 3.917 m n.v.) pri Kayseriju, antični Cezareji. Zaradi celinske lege in visokih nadmorskih višin prevladuje celinsko podnebje z vročimi suhimi poletji in hladnimi snežnimi zimami.

Pravljični kapadokijski dimniki
Pred ca. 9 do 3 milijoni let so v Kapadokiji bruhali trije vulkani (Hasan, Erclyes in Melendiz). Pokrajino je prekrila debela plast vulkanskega pepela, ki se je strdila v mehko kamnino – tuf, ponekod je bila debela tudi do 10 m. S kasnejšo  kombinacijo erozije (voda, veter) in ekstremnih vremenskih razmer je nastala pokrajina z zanimivimi dimniki, ki jo nekateri primerjajo z nezemeljsko, nadrealistično, kot bi se človek sprehajal po Luni, futuristično in s podobnimi opisi. Vetru in vodi so lahko kljubovale le najtrše kamnine, ki danes tvorijo stožce, stebre, vrhove, gobe in podobne oblike, ki segajo tudi do 40 m visoko. Zato je tudi vsaka dolina drugačna in unikatna. Poznamo dolino ljubezni, dolino gobic, dolino dimnikov, kameljo dolino, Gaudijevo dolino…

Podzemna mesta
Domačini so si v mehki tuf  že zgodaj vklesali hiše, shrambe, cela podzemna mesta, religiozne objekte, cerkve in samostane. V Kapadokiji je tako nastalo veliko podzemskih mest. Mesta so bila zgrajena na več nivojih in so imela obsežne in zelo dodelane obrambne sisteme, ki so sprva služili obrambi pred Rimljani in se v njih celo bojevali. Mesta so imela tudi dodelane sisteme za prezračevanje. Višja nadstropja so uporabljali za shrambo pridelkov ali za hleve. Za oglede je urejenih več deset podzemnih mest (številke do vira do vira precej variirajo), še vedno pa odkrivajo nova.
Druga domovanj vklesanih v tuf so temperature: poleti je dovolj hladno, da ne potrebujejo klimatskih naprav, pozimi pa topleje kot zunaj.

Malo zgodovine
V pozni bronasti dobi je bilo v Kapadokiji močno Hetitsko cesarstvo s središčem v Hatuši (danes Boğazköy). V 6. stoletju pred n.š. je bila ena od pokrajin Perzijskega cesarstva. Imenovali so jo Katpatuka, kar naj bi pomenilo »dežela Duha/Tuha« oziroma »deželo lepih konj«, po katerih je slovela. V Strabonovem času (1. stoletje pred n.š.) je bilo Kapadokijsko kraljestvo neodvisna država, nato pa je postala rimska in bizantinska provinca.
Po bizantinskem porazu v bitki s Seldžuki pri Manzikertu leta 1071 so se začela v Anatolijo priseljevati razna turška plemena. Del prebivalstva je prestopil v islam, bizantinsko-jonsko prebivalstvo pa se je preselila na jonsko obalo. V zgodnjem 18. stoletju je veliki vezir Nevşehirja Damat İbrahim Paša ustanovil mesto Nevşehir, ki je postalo upravno središče regije, kar je še danes.

Kapadokija, kaj si ogledati in kaj doživeti?
Pri turistih so najbolj obiskana mesta Ürgüp, Göreme, dolina Ihlara, Selime, Güzelyurt, Uçhisar, Avanos in Zelve. Med podzemskimi mesti si turisti najraje ogledajo Derinkuyu, Kaymaklı, Gaziemir in Özkonak. Najlepše zgodovinske vile in podzemska bivališča pa so v Ürgüpu, Göremeju, Güzelyurtu in Uçhisarju. Pri pohodnikih pa so priljubeljene doline Ihlara, Dolina samostanov (Güzelyurt), Ürgüp in Göreme.

1. Muzej na prostem Göreme
Göreme je turistom običajno izhodiščna točka za raziskovanje Kapadokije, a vam ni treba izbrati ravno tega mesta za svojo namestitev. Naredite načrt in izberite kakšno manjše mestece v sredini regije, od koder imate možnost krožnih poti na vse strani. Po drugi strani pa ima Göreme največ turistične infrastrukture (hotelov, penzionov, restavracij, organizatorjev izletov…) a tudi višje cene in več gneče. Meni so ljubša manjša mesta, z bolj pristno lokalno kulinarično ponudbo, zato raje izberem manjša, manj znana mesta. Mi smo bivali v manjšem mestecu Akkoy, v bistvu bolj vasi. Ko smo zvečer sedeli zunaj in opazovali zaton sonca, nas je domačinka v bližini povabila v svojo hišo in ponudila domačo pokovko. Tega v večjih mestih ne doživiš.
Göreme je priljubljen zaradi istoimenske doline s pravljičnimi skalnatimi formacijami, ki so danes zavarovane kot nacionalni park, od leta 1985 pa celo na UNESCO-vem seznamu svetovne dediščine. Ker so se v preteklosti tod radi skrivali kristjani, je nastalo zelo veliko v skalo vklesanih cerkva in kapel, po navedbah nekaterih vodnikov celo več kot 30.

2. Polet z baloni
V Göreme boste našli največ ponudnikov poletov z baloni, kar je eno najboljših doživetij v Kapadokiji. Opazovanje te nenavadne pokrajine ob jutranjem svitu iz balona je doživetje, ki ga je treba res doživeti. Nekateri pravijo, da se to doživetje lahko primerja le s poletom z balonom nad Niagarskimi slapovi, sicer pa nima konkurence. Rezervirajte raje že vnaprej. So pa poleti odvisni tudi od vremenskih razmer.

3. Dolina Zelve
Ta dolina mi je s svojimi skalnatimi formacijami ostala najbolj v spominu. V Zelve so  do leta 1924 skupaj živeli kristjani in muslimani. V sklopu izmenjave manjšin med Grčijo in Turčijo so se kristjani preselili v Grčijo, muslimani pa so se zaradi še vedno prisotne erozije in grožnje domovom preselili v novo mesto. Stare Zelve so tako ostale mesto duhov, nenaseljene, danes pa si opustelo staro mesto lahko ogledamo v sklopu muzeja na prostem.
Dolina Zelve je priljubljena tudi pri ljubiteljih plezanja.

4. Podzemni mesti Kaymakli in Derinkuyu
Največje podzemno mesto v Kapadokiji je Kaymakli, medtem ko ima Derinkuyu največ nadstropij. Naseljeni sta bili že okrog leta 3.000 pred n.š.. Kasneje sta bili zatočišči preganjanih kristjanov, v 19. stoletju pa so se tod domačini skrivali pred egiptovskimi četami. Kaymakli so odprli za turiste v 60. letih prejšnjega stoletja in ima osem nadstropij, za ogled so odprte štiri. Ogledamo si lahko hleve, shrambe za živila, bivalne prostore,  cerkev, stiskalnice za grozdje, jedilnica z ognjišči… V njem naj bi živelo 3.000 do 15.000 ljudi.
Derinkuyu, v prevodu globok vodnjak, je še večje od Kaymaklija, ugotavljajo pa, da so odkrili le četrtino vseh prostorov. Okoli 200 enot podzemnega mesta obsega 2500 m2 in sega do 60 m (ponekod so navedbe celo 80 m) globoko. Po ocenah ima 12 do 13 nadstropij, za turistične oglede je urejenih 8 nadstropij. Tod naj bi bilo dovolj mesta za bivanje do 20 tisoč ljudi. Od znotraj bi se ga dalo zapreti z velikimi kamnitimi vrati.
Ti dve mesti sta obvezni točki postanka vseh turističnih skupin v Kapadokiji, zato je tudi večja gneča ljudi. Manjša podzemna mesta so zato dobra alternativa. Čeprav niso tako obsežna in nimajo toliko nadstropij, v njih prav tako dobimo občutek, kako so nekoč delovala. Ostala podzemna mesta so še: Özkonak, Mazıköy, Mazi, Tatlarin, Özlüce, Sivasa Gökçetoprak, Gaziemir, Saratlı kırkgöz

5. Dolina Ihlara
Ihlara je najgloblja soteska v Anatoliji. Nahaja se vzdolž reke Melendiz, ki je svojo strugo vrezala v vulkansko kamnino. Soteska je dolga 15 km in globoka do 150 m. V 7. stoletju so jo poselili bizantinski menihi, ki so v mehkem tufu zgradili veliko cerkva, po vodnikih sodeč celo 105. za obiskovalce jih je danes odprtih 16. Odlikujejo jih lepe bizantinske freske. Nekatera zavetišča in cerkve so med seboj povezane, kot podzemna mesta.

6. Dolina Devrent
Dolina Devrent (tudi Pink Valley) nima jamskih cerkva, ima pa zanimive kamnine v obliki živali in deluje kot nekakšen kamniti živalski vrt. Z malo domišljije vidimo kamelo, kačo, tjulnje in delfine, pa oblake, zmaja, steber Device Marije, ki drži Jezusa Kristusa… 

7. Karavansaraji, hoteli iz 13. stoletja ob svilnati poti
Trgovci so se ob poti ustavljali v obcestnih počivališčih, ki so bili namenjeni sprejemanju in nastanitvi karavan. Imenovali so jih  »kervansaray« ali »karavan-saraj«, kar v prevodu pomeni »karavanske palače«. Te zgradbe so trgovcem zagotavljale nastanitev in razne pripomočke ter hlev za njihove živali. V Kapadokiji si jih lahko ogledamo nekdanje karavansaraje Sultanhani v Aksarayu, Agzikarahan v Aksarayu in Sarihan v Avanosu.

8. Pisana turška keramika
Kapadokija je znana po živobarvni keramiki. Center lončarstva je bil nekoč Avanos, kjer že stoletja proizvajajo različne keramične izdelke na stari način, s starimi tehnikami. Keramika je pisana in lepo okrašena.
V Kapadokiji je zelo priljubljena tudi izdelava preprog.
Obisk trgovin s keramiko in preprogami vključujejo lokalne agencije v organizirane oglede Kapadokije. Pri ponudnikih se boste zadržali toliko časa, da jim naredite dovolj promet, zato si je boljše ogledovati pokrajino sam, z najetim avtomobilom.

9. Sušenje marelic
Na vulkanski zemlji dobro uspevajo pistacije, vinska trta in sadno drevje. Še posebej lepi so pogledi, ko zgrešiš pot ali se pelješ skozi manj znane, povsem neturistične vasi, kjer na strehah sušijo številne marelice.
Spominjam se prizora, ko smo zvečer v našem jamskem penzionu posedali in opazovali sončni zahod in je otroke starejša gospa povabila k sebi. Odzvali sta se, ji ob poti do hiše v bližini penziona nabrali par rožic. Gospa ju je povabila v svojo hišo in jima ponudila domačo pokovko, kar se spominjamo še danes.

10. Prenočite v jamskem hotelu 
Posebno doživetje v Kapadokiji je spanje v jamskih hotelih. Veliko hotelov oziroma penzionov ima sobe izklesane v tufu. Sobe oziroma prostori niso topli, zato poleti ne potrebujejo klimatske naprave, so pa presenetljivo tudi dovolj svetle.

Tags : dolina zelvegoremejamski hotelKapadokijapodzemna mestatufTurčijaurgup
admin

The author admin

Leave a Response

Copyright © Ksenija Glažar
error: Content is protected !!
UA-128967845-1