close
Strehovci
Print Friendly, PDF & Email

Bogojina, Filovci, Bukovnica in Strehovci so zanimive prekmurske vasi, ki ležijo na stiku ravnine in prvih obronkov gričevnatega Goričkega. Prav zato je pohod od ene do druge vasi, ki imajo poleg ravninskega dela, tudi slemenski del naselja, razgiban, razgleden in zanimiv. Gričevnata vinorodna okolica je po slemenih posuta s številnimi zidanicami, vinskimi kletmi in počitniškimi hišicami. Vinarji tod pridelujejo vrhunska bela vina, laški rizling, beli bergundec, renski rizling, muškatni silvanec, pa tudi samorodno šmarnico. Poleg odlične kulinarike, so za to območje značilne stare obrti, ob Bukovniškem jezeru se lahko sprehodimo med točkami zdravilne energije, ne manjka pa tudi adrenalinskih doživetij. Peš, s kolesom, z avtom v kombinaciji s  pešačenjem ali kolesom…. je to doživetje za cel dan.

BOGOJINA
Staro obrtniško naselje
Za izhodišče izleta smo izbrali Bogojino, ki je eno najstarejših in najslikovitejših naselij v Prekmurju in se prvič omenja že leta 1208. Leta  1688 se Bogojina omenja kot trg, takrat je imela močno razvito cehovsko obrt, večina prebivalcev je bila lončarjev, tkalcev ali sodarjev. Njihova pravila, katera je potrdila cesarica Marija Terezija, so še danes ohranjena. Vendar pa je status trga naselje sčasoma izgubilo.

Plečnikova lepotica
Bogojina je znana po cerkvi Marijinega Vnebovhoda, ki je zasnoval znani slovenski arhitekt Jože Plečnik in velja za eno najpomembnejših dosežkov moderne sakralne arhitekture pri nas. Zgrajena je bila v letih 1925 do 1927. Plečnik jo je zasnoval tako, da je ohranil staro, v jedru romansko cerkev, stara cerkev je tako ostala znotraj nove. V njej je opazna za ekspresionizem značilna iregularnost. Na nesimetrično postavljen masivni črni marmornat steber ladje se opirajo 4 loki, ki nosijo raven hrastov strop okrašen z lončeni izdelki. Plečnik je znal kakor njegov katalonski vrstnik Gaudi vsakdanje banalne predmete iz krajevnega izročila postaviti v službo lepote. Lončeni krožniki, vrči in vaze na glavnem oltarju so prav tako izdelki lončarjev iz Bogojine in Filovcev. S tem je Plečnik počastil domačo lončarsko obrt. Arhitektonsko izviren je zvonik v obliki valja, pod vrhom pa je razgledno stebrišče. Zvonik je videti daleč po Ravenskem in Dolinskem.

Bogojinska cerkvica čepi na bregu, nad njo so gorice in na vrhu kapelica z zvonikom, ki je čudodelen kakor znan na Blejskem otoku… Jezero bi še imeli in Bog ve, če ne prekosimo Bleda.

FILOVCI
Iz Bogojine lahko nadaljujemo pot do Filovcev ob glavni cesti, ki pelje do Dobrovnika ali pa v smeri Bukovnice ali pa čez filovske brege. Filovci so dobili ime po ilovici, to je glini. Vas je iz preteklosti najbolj znana po lončarstvu. Tipična prekmurska vas na robu ravnine pod Filovskim bregom, obsega še Filovski breg, Gaj in Trnavski breg.

Filovska tradicija lončarstva
Filovski lončarji so bili nekdaj znani po vsej Sloveniji, še danes nekateri uporabljajo njihove vrče, pütre, tepsije, sklede, bidrače in oljenke. Preden je industrijska posoda izpodrinila domače lončarske izdelke, so bili Filovci pravo lončarsko naselje. Na začetku 20. stoletja je v naselju živelo 90 lončarjev, v vsej Sloveniji pa jih je bilo skupno 400. Filovski lončarji so dobivali glino iz bližnjih goric, jo doma oblikovali in na pol posušeno posodo žgali v domačih pečeh, postavljenih nekoliko stran od hiše. Število lončarjev se je drastično zmanjšalo po drugi svetovni vojni.
Filovci so znani po črni keramiki, za katero je značilen poseben postopek redukcijskega žganja, ki zniža poroznost črepinje. Izkopano glino lončar zmelje in stisne v glineno maso. Pred uporabo kepo pregnete, da se zmehča in da iz nje iztisne zračne mehurčke. Postavi jo na ploščo in požene lončarsko vreteno. Z vlečenjem navzgor oblikuje osnovni valj in nato z rahlim pritiskom da posodi obliko. Med delom glino moči z vodo, da drsi med prsti. Dokončan izdelek dajo sušit, nato pa pride na vrsto večkratno žganje.
Nekoč bogato tradicijo si lahko danes ogledamo v muzejski Lončarski vasi družine Bojnec v dveh tipičnih panonskih »cimpračah«. Na dvorišču si lahko ogledamo še staro kopasto peč za žganje črne lončevine.

Stare prekmurske cimprače
Tradicionalna prekmurska hiša je v osnovi brunarica, t.i. cimprača. Zgrajena je iz vodoravno položenih brun. Stene so ometane z zmesjo ilovnate zemlje in plev. Slamnata streha je zračna, suha in ne pozna kondenza. Slamo polagajo in privežejo na late. V dotiku z vodo ob dežju je mokre le nekaj centimetrov slame na površini strehe, ki začne preperevati in dobi značilno sivo barvo. Vsa preostala slama pa je dolga leta brez stika z vodo in značilne rumene barve. Posebnost je tudi tradicionalni način barvanja zunanjih sten hiš in kleti z rdečo barvo. Sprednje – torej glavne in imenitnejše stene so pobarvane z belim apnom. Spodnji rob stene ob »trnacu« so običajno barvali s sivo barvo, ki so jo dobili z mešanjem apna in saj.
Veliko tovrstnih cimprač boste videli po filovskih gričih in Strehovskih goricah.

Odlična vina
V preteklosti so filovski vinogradniki in vinarji pridelovali samorodno belo vino, šmarnico. Danes so jo izpodrinila vrhunska bela vina. Posebnost filovskega Gaja je vinograd Vitis Vitae, kjer je zasajenih več kot 90 trt različnih sort, med drugimi tudi mladika najstarejše trte na svetu, modre kavčine z mariborskega Lenta. Vsaka trta ima  svojo zaporedno številko, nekatere od njih pa tudi svoje botre.

BUKOVNICA

Mirna vasica nad jezerom
Nato pa sledimo smerokazom za Bukovnico. Najprej prispemo skozi prijeten gozd v mirno vas Bukovnico, ki se nahaja severno do jezera. V vlažni dolini se širijo travniki, na dvignjenih legah pa prevladujejo njive, slemena pa so porasla z vinogradi in sadovnjaki. Naselje obdajajo z vseh smeri sklenjeni mešani gozdovi, zlasti bukovi, v njih pa je veliko gozdnih sadežev, jagod, gob, divjadi in jelenov. V teh gozdovih je bilo najdenih več prazgodovinskih gomil, ki pričajo o zelo zgodnji poselitvi območja. Na poljih so kmetje med oranjem našli kamnite sekire, arheologi pa izkopali keramične posode, ki so shranjene v Pokrajinskem muzeju v Murski Soboti. V naselju se je ohranila stara obrt tkanja.

Bukovniško jezero
Južno od naselja je potok Bukovnica zajezen, za jezom pa je nastalo umetno Bukovniško jezero. Ob pogledu na jezero imaš vtis, da si prišel na velikanski ribnik sredi gozdov. Iz severovzhodne smeri priteka v jezero še manjši potok. Jezero je nastalo kot protipoplavni ukrep, z regulacijskimi deli ob reki Ledavi in njenih pritokih, ko so zajezili tudi povirje Bukovniškega potoka.

Bukovniške zdravilne točke
Darežljiva narava je okolico Bukovniškega jezera prepojila z blagodejnimi energijami. Črte moči (zmajeve črte) in zdravilni učinek posameznih mest je odkrila skupina radiestezistov in bioenergetikov. Območje blagodejnega zemeljskega sevanja je bilo odkrito v okolici kapelice sv. Vida, v premeru 450 m je kar 50 zdravilnih točk. Vlado Kreslin, ki se je poročil prav v tej kapelici, je že vedel zakaj. Časovno omejeno in ponavljajoče se zadrževanje na teh mestih pomaga pri odpravi različnih zdravstvenih težav ter vpliva na boljše psihofizično počutje. Voda iz Vidovega izvira pa naj bi vračala vid, domačini namreč pravijo, da naj bi nekateri s pitjem vode in umivanjem oči s to vodo spregledali. Na Vidovo, na dan patrona kapelice, si domačini pri izviru navlažijo oči še danes. Tudi če v to ne verjamete, je Bukovnica kljub temu prava oaza miru in počitka. Sončni žarki, ki posijejo skozi zelene krošnje mogočnih dreves, se odsevajo v gladini jezera, spremlja pa jih melodija in šumi vetra, valov in listja ter ptičjega petja.

STREHOVSKE GORICE
Po Vidovi pot dolgi 3 km, ki se začenja pri Bukovniškem jezeru, se sprehodimo še vsaj do bližnjih Strehovskih goric. Poit vodi mimo Vidove kapelice in mimo bioenergetskih točk. Iz gozdnega hladu pa nato zavije v Strehovske gorice, kjer se nahaja več lepo urejenih starih domačij, posebej je označena domačija Urisk, kjer je možna degustacija vin. Pot nas vodi tudi mimo Strehovske mlake in Trajbarjeve zidanice, kjer je bila ustanovljena OF za Prekmurje.

Za konec še po dozo adrenalina v Pustolovski park Bukovniško jezero
Za konec predlagam še postanek v Pustolovskem parku Bukovniško jezero. Najprej vam prijazni inštruktorji razložijo pravila za varno premagovanje atrakcij v sklopu parka. Na voljo je kar šest različnih plezalnih poti s skupno 65 elementi. Označeni so z različnimi barvami. Najtežji, zelena in modra proga, zahtevata malce več pripravljenosti in fizične moči, zato sta primerni za tiste malo bolj izkušene, na ostalih pa se bodo dobro znašli tudi malce mlajši in manj izkušeni. V podobnih parkih je vedno zanimivo opazovati, kako se ljudje lotijo določenih izzivov. Ni vse v moči ampak veliko tudi v tehniki in pristopu, pa privarčuješ z močmi za naslednjo postajo ali progo. Zanimiva se mi je zdela rdeča proga – zipline avantura. Na to progo smo se podali večkrat, da smo si malo odpočili pred soočanjem z ostalimi izzivi ostalih prog. Posebna atrakcija pa je njihova novost – prosti pad z višine 10 m, ki ni zahteven, je pa zanimiv. Le dovolj časa si je potrebno vzeti za obisk parka, vsaj dve uri ali še boljše kakšno več. Odlično je bilo! Spodaj nekaj fotografij  izzivov, s katerimi se boste soočili.
Nasproti vhoda v pustolovski park je urejeno parkirišče in tukaj je poskrbljeno tudi za bogato gostinsko ponudbo. Potrebno je poskusiti posebnost – Kurtoš sladoled.

Tags : bogojinabukovnicabukovniške energijske točkefilovcifilovski gajkapelica sv. vidakurtoš sladoledlončarstvoplečnikova cerkevPrekmurjepustolovski park bukovniško jezerostrehovske gorice
admin

The author admin

Leave a Response

Copyright © Ksenija Glažar
error: Content is protected !!
UA-128967845-1