close
Begunjščica, pot
Print Friendly, PDF & Email

O krožni poti okrog Begunjščice sem slišala same pohvale. Pa smo jo morali doživeti tudi mi! Pot je res zelo razgledna in raznolika: vodi po gozdu, čez pas ruševja, po meliščih. Okrepčamo se lahko v treh kočah, ki slovijo po odlični kulinariki, prečkamo pas travnikov, ki so jih nekoč kosili do zavidljivih višin, speljana je skozi dva tunela. Ob poti spoznavamo rudarjenje tod nekoč, pa bunkerje, pisano gorsko cvetje… Krožna pot okrog Begunjščice je bila zelo doživeta in je primerna tudi za otroke, ki zmorejo več ur hoje.

Begunjščica
Begunjščica je grebenska gora v Karavankah, ki se razteza vse od Smokuške planine na zahodu do Sv. Ane na Ljubelju na vzhodu. Greben ima več vrhov, najvišji pa je Veliki vrh (2.060 m). Zanjo so značilna travnata južna pobočja in planine, severna stran pa je bolj skalnata in strma, tod je veliko melišč, ki so pozimi priljubljena za turno smučanje.
Begunjščica ima zanimivo kamninsko sestavo. V liasnih apnencih ima med drugim tudi do 150 cm debelo plast roženca orudenega z manganovo rudo, ki so jo nekoč tudi izkoriščali.
Izhodišča za dostop do Begunjščice so iz Begunj, Podljubelja, Ljubelja in iz doline Završnice.

Najprej do planinskega Doma na Zelenici
Tik pred ljubeljskim predorom se ob nekdanjem hotelu nahaja dokaj veliko parkirišče, za katerega z glavne ceste sledite smerokazom »Zelenica«. Parkirišče je plačljivo in stane 3 evre (2020) za cel dan.
Pot smo nadaljevali v smeri za Zelenico, ki vodi najprej skozi gozd, nato pa ob nekdanjem smučišču. Smučišče danes žal sameva, je pa bilo svoj čas valilnica smučarskih šampionov. Zdravko Križaj in Janez Vagner sta tod ustanovila leta 1966 prvo slovensko alpsko šolo smučanja. Zelenica je še danes priljubljena pri turnih smučarjih, katerim predstavlja izhodišče za spuste z Begunjščice, Suhega ruševja, Vrtače in Stola.
Po dobri uri pridemo do Planinskega doma na Zelenici, ki se nahaja na Zeleniškem sedlu, na 1.536 m n.v.

Planinski dom na Zelenici
Prvo kočo na Zelenici je zgradilo leta 1929 pet zasebnikova, a je bila med okupacijo požgana. Leta 1950 so delavci šole milice iz Begunj začeli graditi nov planinski dom, ki ga je dve leti kasneje prevzelo v najem PD Tržič in ga naslednje leto tudi odprlo. Leta 1999 je dom pogorel, a so ga dogradili in je bil leta 2011 ponovno odprt. V okviru obnovljene koče deluje Gorniški učni center Zelenica. V koči se lahko okrepčamo in prespimo.

Do Velikega vrha in Roblekovega doma
Od Doma na Zelenici smo pot nadaljevali levo v smeri Roblekovega doma in Velikega vrha. Ob poti smo prečkali slikoviti pas ruševja in melišča. Nato se pot začenja strmo vzpenjati, ob njej pa se ponujajo res lepi razgled na okoliške vrhove, planine in vmes celo dolino, med drugim tudi Blejsko jezero. Opazujemo pa lahko tudi pisano rastlinstvo.
Do Roblekovega doma je ca. 2 uri hoje, če se boste povzpeli še na Veliki vrh pa še dobro uro dodatka.

Roblekov dom
Roblekov dom (1657 m) se nahaja na zahodnem grebenu Begunjščice. Prvo kočo, ki je stala nižje od sedanjega doma, je zgradila Radovljiška podružnica SPD in jo odprla leta 1909. Poimenovana je bila po Janku Vilfanu, takratnem predsedniku podružnice. Leta 1933 je Radovljiška podružnica SPD zgradila na sedanjem mestu večji dom in ga odprla leta 1933. Poimenovali so jo po Hugu Robleku (1871-1920), pobudniku planinstva na Gorenjskem, ki je tragično umrl pri požigu Narodnega doma v Trstu, kjer je bival na poti domov. S terase pred domom je zelo lep razgled.
Dom je znan po odlični kulinariki; poskusite vsaj njihove zavitke z malinami, robidami…
Za domom stoji tudi zimski bivak z osmimi ležišči.

Leta 2017 je bil izbran za naj planinsko kočo. Sicer pa kdo ne pozna znane Avsenikove pesmi:

Na Roblek bom odšel,
bom ljub’co sabo vzel.
Tam, kjer sem bil mlad pastir,
užival bom z ljub’co gorski mir.

Pot do planine Preval-a
Planina Preval leži  na 1.311 m n.v., med dolino Drago in Šentansko dolino. Prvotno je bila last gospostva gradu Kamen, nato pa so jo odkupili posestniki z Zgoše in Vrbenj. Na mlečni planini so molzli tudi po 20 krav, molža in predelava mleka sta bila glavna skrb planšarjev. Odgon živine na planino skozi sotesko Luknja je bil ljudem in živini naporen in nevaren, zato se del poti kjer se prvič sveti obzorje nad planino, imenuje Mil pogled. Prve pastirske koče se tod omenjajo v začetku 19. stoletja, v prisojnem bregu, nedaleč stran od današnje. Zaradi stalne nevarnosti plazov so solastniki planine med leti 1936-38 zgradili novo kočo, ki je bila pred koncem druge svetovne vojne požgana. Po vojni so jo po prvotnih načrtih obnovili.
Planina je je v poletnem času zelo priljubljen pohodni cilj različnih generacij. Znana je po domačih jedeh, iz mleka in sira, jedmi na žlico in po odličnih štrukljih, ki vam jih po želji postrežejo tudi z Milko.
Ob poti vidimo vhod v Antonov rov, enega od sedmih rovov nekdanjega rudnika živega srebra, Šentanskega rudnika.

Zlato v Roži (ljudska pripovedka)
Če se boste na pot podali z otroki, na Roži, ki se nahaja ob poti iz Roblekova doma do planine Preval, preberite spodnjo pravljico.

Da je v Begunjščici dokaj zlata, so vedeli že stari ljudje, predvsem rudarji. Pa so kopali pred sto, dvesto, tristo ali še več sto leti rudo pri jamah v Begunjščici sami pošteni možaki. Pa jim je začelo naenkrat zmanjkovati. Enemu kruha, drugemu mesa, tretjemu zaseke in še in še. Le kdo bi utegnil biti, so se spraševali. Kmalu so spoznali možica, ki bi z glavo niti do vrha mize ne segel, oblečenega v zelene hlačice in zelen jopič in pokritega z rdečo, prišiljeno kapico. Sedaj so vedeli, da jim hodi krast Berhmandelc. Gorskega škrata jim je uspelo prelisičiti z nastavljenim žganjem. Pod grožnjo rudarjev jim je izdal skrivnost, da na sam božič, medtem ko bije ura polnoč, namesto bistre vode iz studenca Roža priteče čisto zlato.
Vodja, ki je priganjal poštene rudarje k delu, je slišal za skrivnost zlatega studenca. V mrzli božični noči je ob zvonjenju podstavil škaf in začel šteti. Prav zares se mu je zazdelo, da curek zlato cinglja. »Joj, joj bogastva,« se je čudil in doštel do enajst. In namesto da bi odstavil škaf, se je iz pohlepnosti zakasnil. Poprijel je, pa ga ni mogel dvigniti. Segel je vanj, a otipal samo mrzlo vodo. Postala ga je groza in stekel je proti Jamam. Ko so ga na sv. Janeza dan v njegovi koči obiskali rudarji, ga skoraj niso več spoznali. Prej črnolas je osivel, tresla ga je mrzlica in govoril je kakor v klamah. Čez teden dni so ga v črnih, prazničnih oblekah spremili na pokopališče in mu voščili slovo z rudarskim  »Srečno!«

Košnja travnikov na Begunjščici
Begunjščica je med vsemi gorami v Karavankah najbolj znana po košnji travnikov. Te lahko najlepše opazujemo ob poti iz Roblekovega doma do Prevale. »Snoseki« (kosci) iz Begunj so nekoč kosili pobočja vse do vrha gore z derezami na nogah. Mrvo iz črtenj (privatnih senožeti) in kopišč (skupnih seč) so ženske grabile navzdol do svisli navadno kar bose, da bi jim manj drselo. Seno so na podlago iz vej zlagali ob 3 do 4 m visok drog v kopo. Seno so dobro stlačili in kopo obgrabili, da je ob dežju odtekala voda. Ko je zapadel prvi sneg, so seno povezali v 180 kg težka bremena, ki so jih na suhih vejah vlekli v dolino.

Povratek po Bornovi poti
Nazaj proti izhodišču v Ljubelju smo se vračali po Bornovi poti, do koder je ca. eno uro hoje. Pot vodi tudi skozi ca. 200 m dolga Bornova tunela. Zgraditi ju je dal leta 1891 baron Julij Born, lastnik Šentanskega rudnika, ki je bil velik ljubitelj divjih živali. Predor mu je omogočal lažji dostop do lovišč na južni strani Begunjščice. Tunela sta prekinjena z odprtino, ki služi osvetlitvi in prezračevanju, med njima pa opazujemo skalnato okno. Za prehod skozi tunel je priporočljiva uporaba svetilke, paziti je treba na luže in občasno na nizek strop.
Ob poti vidimo tudi okno v skali, bunker, spomin na čas pred drugo svetovno vojno, ko so tu gradili obmejne bunkerje zaradi možnosti napada s severa.

Radi obiskujete hribe? Več idej za pohode najdete pod zavitkom – Hribi

Tags : begunjščicabornova potbornovi tunelidom na prevalidom na zeleniciljubeljpašna planinaplanina prevalaroblekov domštrukljizelenica
admin

The author admin

Leave a Response

Copyright © Ksenija Glažar
error: Content is protected !!
UA-128967845-1