close
Korita Mostnice, Bohinj, Slovenija
Print Friendly, PDF & Email

Bohinj nas večina najprej poveže z jezerom, v katerem se je v poletni vročini prijetno kopati. Okolica jezera nudi veliko možnosti ogledov naravnih in kulturnih znamenitosti, jezero obdajajo številne pašne planine, pohodniki pa najdejo številne možnosti planinskih izletov. Za začetek predlagam obisk zanimivih korit Mostnice in ob poti še dolino Voje. Pot je prijetna, nezahtevna in ob previdnosti primerna tudi za družine z otroki.

2 km dolga korita ob Mostnici
Gorski vodotok Mostnica, ki je znan po kristalno čisti vodi, je nad vasjo Stara Fužina v skale vrezal dva kilometra dolga korita. Ta so visoka do 20 m, ponekod pa se struga potoka zoži le za širino ramen.
Kot izvemo v zloženki korit je nastanek korit povezan s tektonskim grezanjem osrednje Bohinjske doline in ledeniškim poglabljanjem  bohinjskega ledenika. Stranska dolina Mostnice je ostala višje oziroma »obvisela«, Mostnica pa je morala premagati višinsko razliko in sicer  tako, da je v živoskalno osnovo iz svetlega apnenca izdolbla ozko sotesko z vmesnimi razširjenimi deli.

Krožna pot ob koritih
Izhodišče za ogled korit Mostnice je bohinjska vas Stara Fužina, kjer nas pred mostom čez Mostnico tabla usmeri levo (Voje, Vogar) do parkirišča.
Še pred vstopno točko v korita najprej prispemo do Hudičevega mosta, ki se nahaja malo nad Zoisovim gradom.  Z enoločnega mostu se odpira vrtoglav pogled v ozka korita, ki jih je Mostnica izdolbla v apnenčasto podlago. Kamniti most je imel nekoč tudi pomembno gospodarsko funkcijo. Z njim je bilo skrajšano in poenostavljeno tovorjenje železove rude in lesnega oglja z okoliških gorskih območij do fužin nižje, ob Mostnici. Bohinj je bil v preteklosti najpomembnejše središče rudarstva, železarstva in fužinarstva v Julijskih Alpah. Ravno zaradi nahajališč železove rude je bil stalno poseljen že v stari železni dobi. Zlata doba bohinjskega fužinarstva je povezana z baronom Žigom Zoisom, zamrlo pa je zaradi spremenjene tehnologije in bogatejše, uvožene železove rude v drugi polovici 19. stoletja.
Malo višje od tod se pri Urščovem mostu nahaja vstopna točka v korita, kjer je potrebno plačati prispevek za urejanje poti. Tukaj dobite tudi zloženko o koritih z zemljevidom poti in opisom zanimivosti ob njej.
Pot ob koritih poteka ob obeh straneh Mostnice, zato priporočam, da se po eni strani podajte v eno smer in vrnete po drugi. Pot je nezahtevna, a je potrebno paziti, da se zaradi nevarnosti zdrsa koritom ne približamo preveč.
Ob poti vidimo številne zanimive skalne oblike, tolmune in korita. Celotna korita Mostnice so posledica vodne erozije oziroma dolbenja površja. Tako so nastali erozijski lonci oziroma draslje – različno velike okroglaste kotanje v strugi reke, v katerih so ujeti prodniki in pesek. Zanimiva je prevotljena skala med dvema erozijskima loncema, kjer je steno voda prebila in ustvarila naravno okno, ki s skalnim lokom spominja na slonji rilec.
Na poti od Stare Fužine do slapa Mostnice premoščajo Mostnico kar štirje mostovi in dve brvi, od koder izvira ime vodotoka – Mostnica. Naslednji, že tretji je Češenjski most, ki je bil zgrajen na naravnem mostu in je nastal z zdrsom večje skale z robu korit in njegovo zagozditvijo.
Nato pridemo do doline Voje, kjer se lahko v Planinski koči na Vojah okrepčamo.
Naslednji je kamniti Beraški most. Sprehodili smo se še do slapu. Približno sto metrov za izvirom Mostnice padajo preko apnenčaste stene trije Mostniški slapovi. Prvi slap je visok 5 m, drugi ali srednji slap (Slap Voje ali Slap Mostnice)  je visok okrog 20 m in pada v tolmun, iz katerega voda odteka v manjšem, 5 m visokem slapu, ki ga imenujejo Konjski rep. V bližini slapu se nahaja okrepčevalnica.

 

Ljudska pripovedka o Hudičevem mostu

Včasih so pravili, kako so delali Hudičev most. Do večera so delali, zjutraj je bilo pa vse podrto. Je pa nekdo rekel: “Hudič naj dela ta most, jaz ga ne bom.” Poglej ga, je pa res hudič začel delati. So ga pa vprašali, kaj hoče za lon. Je pa odvrnil: “Prva duša, ki bo šla čez most, tisto dušo mi boste dali.” Zvečer so premišljevali, kdo bo tako nesrečen. Se je pa spomnil kmet, ki je imel psa. Je rekel: “Jaz bom pa vzel eno veliko telečjo kost pa psa s seboj.” Jo je pa čez most vrgel, pes je pa tekel za njo. Hudič pa je dobil pasjo dušo. Bil je tako jezen, tako je z repom mahal, da je vso ograjo podrl.

Marija Cvetek, Bohinjske pravljice

Dolina Voje s senožetmi in grbinastimi travniki
V zgornjem toku Mostnice se dolina razširi v idilično dolina Voje.  Znana je po senožetih, nekoč številnih pastirskih stanih, danes pa po počitniških hišah. Dolina se začenja že pri Stari Fužini in končuje v zatrepu pod visokimi in strmimi pobočji Tosca in pokljuških planin. Sicer pa gre za tipično ledeniško dolino v obliki črke U.
Včasih so na senožetnih planinah pasli pred odhodom na višje ležeče planine in ponovno jeseni, ko so se z živino selili nazaj proti dolini. Poleti travnike na Vojah kosijo in lepo je opazovati linije sena, še lepše pa jih sveže seno vohati.
Občudujemo lahko tudi grbinaste travnike, ki so geomorfološka zanimivost Voj in del kulturne dediščine. Ohranili so se zaradi dolgoletne ročne košnje.

Koristne informacije
Za ogled korit Mostnice je potrebno od srede marca do konca oktobra plačati prispevek za urejanje poti, ki znaša za odrasle 3 evre, za otroke 7 do 14 let je cena polovična,  dijaki, študenti in seniorji (nad 65 let) pa prispevajo 2,50 evra.
Pot je ob vsaj minimalni kondicijski pripravljenosti nezahtevna a je mestoma potrebno biti zaradi nevarnosti zdrsa previden. Ker poteka pot po obeh straneh korit, si jo naredite krožno.

Radi obiskujete hribe? Več idej za pohode najdete pod zavitkom – Hribi

Tags : BohinjBohinjsko jezerohudičev mostkorita mostniceplanina vojeslap mostnicaStara FužinaVoje
admin

The author admin

Leave a Response

Copyright © Ksenija Glažar
error: Content is protected !!
UA-128967845-1