close
Print Friendly, PDF & Email

V 14 dneh smo prevozi po Siciliji po dolgem in po čez ca. 1.600 km, si ogledali veliko večjih in manjših mest, preizkusili veliko plaž, poskusili veliko lokalnih specialitet in se ob teh zabavali… Kako na kratko potepanje povzeti? Podobni kot drugi: ohhhhhhhh, Sicilija in ja, še bi enkrat šla tja…

Prvi dan: ne sodi potovanja po prvem dnevu
Prvi dan potepanja po Siciliji ni bil obetaven. A  potovanja ne smeš ocenjevati po takih pripetljajih, vse to je namreč del poti.

Na Sicilijo smo se podali iz letališča Marko Polo v Benetkah, do tja pa prišli tokrat prvič z organiziranim prevozom. Avto lepo pustiš doma in nimaš težav z iskanjem parkirišča in visokimi cenami parkirnin. A tudi organizirani prevozi lahko imajo slabe plati. Tako je prevoznik ob dogovorjeni uri zamujal, sredi noči smo namesto vožnje po avtocesti iskali najprimernejšo pot obvoza… italijanske oznake obvozov pač. Voznik se je vseeno zelo potrdil, stopil na plin in nas še pravočasno dostavil do vhoda v letališko stavbo (10 minut pred zaprtjem check in-a). Pograbili smo prtljago in z njo dobesedno tekli na šalter letalske družbe. Zadnje minute so bile za prijavo in srečo smo imeli, da nihče ni bil v podobni situaciji kot mi. Končno prijava in že čakamo na polet!
Pri nizkocenovnikih večina potnikov ne doplača proste izbire sedežev na letalu, ampak dodeljene brezplačne. Ko so potniki na letalu, pa se glede na prosta mesta začne presedanje.
Časa za podrobnejše raziskovanje zgodovine, posebnosti, navad, zanimivosti Sicilije zaradi natrpanega urnika pred letovanjem ni bilo kaj veliko. Tistih nekaj splošnih posebnosti sem sicer poznala in prebrala par reportaž, vendar daleč od tega kar bi želela. Kaj torej pričakovati od Sicilije? Pustimo se presenetiti, bomo iskali informacije sproti. Za začetek smo rezervirali namestitev na treh lokacijah ob morju (Jonskem, Tirenskem in Sredozemskem), kar se je izkazalo za dobro.
Z letala so se kazali obrisi precej suhega otoka, še bolj kot sem si predstavljala. Končno smo tu.

Sicilija slovi po najlepših plažah v Italiji. Morje je čisto, voda ravno prav topla, plaže pa od drobnih kamenčkov do čiste mivke… 

Iz letala v najeti avto, nato pa naj se avantura začenja
V Katanjo smo prispeli prej kot je bilo predvideno. Napotili smo se do izposojevalnice avtomobilov, kar smo prav tako rezervirali vnaprej. Toliko izposojevalnic avtomobilov na letališču še nisem videla, pakiranih avtomobilov za najem pa kot celo območje letališča. Na našega predvidenega smo morali še malo počakati, ker še ni bil vrnjen in očiščen. Očitno si vsi, ki pridejo na Sicilijo z letalom, takoj izposodijo avtomobil.

Naj smo čakali skoraj dve uri in to na žgočem soncu pred majhnim kontejnerjem, kjer je bilo treba urediti končne formalnosti. Nekateri so zadeve urejali »le« 15 minut, drugi celo pol ure. Ko smo prišli na vrsto, nam je bilo jasno zakaj. Nizka cena najema seveda pomeni, da bo treba nekaj doplačati. Če nasedeš na internetu, je pač treba doplačati na licu mesta. Zavarovanja, ki smo jih preko interneta plačali, niso bila točno definirana, zato podrobne razlage in šok za marsikoga – precejšnja doplačila. Drugič raje rezerviramo pakete s točno definiranimi zavarovanji, pa še čas čakanja si skrajšamo…
Končno dobimo avto, naložimo prtljago in že se peljemo. Katanjo smo tokrat izpustili z izgovorom, da je nedelja in ne bomo ujeli tržnice. Nadaljevali smo vožnjo severno od Katanje, mimo več letovišč, do našega letovišča Mascalija.  Ker smo že želeli biti čim prej na lokaciji, se kljub več lepim in zanimivim plažam ob poti nismo ustavljali.

Fiat Cubo s katerim smo prevozili Sicilijo po dolgem in počez. V ozadju Etna. 

Nekatere ulice boste na navigaciji zaman iskali
Ta dan smo se seznanili s še z eno nevščenostjo ob poti, to je neposodobljeno kartografijo. Naslov apartmaja namreč ni »zaznal« niti google niti naša sicer dobro delujoča navigacija, ki nas je pripeljala že marsikam a tukaj te ulice enostavno nista našla.

Zato kličemo lastnika apartmaja, ki sam ne ve kako naj nam razloži, čeprav živi čisto blizu. Prosimo ga za pomoč, saj je vroče, radi bi le odložili stvari, se šli kopat in nato gledat finale nogometnega prvenstva. Prosim ga, da nas pride na glavno ulico počakat, a ne sodeluje. Po vsem kar sem prebrala o Siciliji, je povsod pisalo, da so si jo vsi v prvi vrsti zapomnili po izjemno prijaznih ljudeh, meni pa lastnik apartmaja ne želi pomagati. Nekako potem pritisnemo naj, ga večkrat gnjavimo in le pridemo do apartmaja. Ta se je nahajal v sklopu v Italiji priljubljenih nekdanjih »rezidence«– to je nekakšna večja apartmajska hiša, nekdanja, danes pa oddajajo apartmaje lastniki stanovanj posamično. Vendar seveda ni oštevilčen, tako da smo zaman hodili mimo njega…

  • Poti so po notranjosti ponekod precej vijugaste, a se da priti povsod, le navaditi se je treba na lokalna pravila.

Kje pa bomo gledali tekmo?
Končno apartma. Potem pa še ena težava: kje bomo gledali finale svetovnega prvenstva v nogometu. V apartmaju nam televizija ni delala, v bistvu ni delala cel čas bivanja, zato hitro preverim v katerem baru bi bilo tekmo boljše spremljati. Vendar kmalu ugotovim, da to ne bo možno… saj LCD-jev niso imeli, če pa so, niso spremljali nogometa. Kako lahko moški ležijo na plaži in se sončijo, v času ko je zaključek svetovnega prvenstva v nogometu?! Končno le odkrijemo bar ob morju, kjer smo se nagnetli in to zadnjo tekmo končno le spremljali. Zanimivo je bilo dejstvo, da je za Francijo navijala skupina Francozov, ki je tam letovala, Italijani pa so bili večinoma za Hrvaško.

Ta dan smo zaključili s sprehodom po nekakšni Rivi in prvim gelatom (več kot sladoled!) – vsaj ta je bil po celodnevnih dogodivščinah odličen. Mandljev in pistacijih, ta okusa sta nas spremljala še skoraj vseh 14 dni na Siciliji.
Toliko kilometrine že imamo, da nam te prve nevšečnosti niso pokvarile potepanja in da dežele ne ocenjujem po tem. Naslednje dni je bilo tako kot mora biti, nepozabno… tudi ljudje so bili izjemno prijazni, na navigacijo pa se še vedno nismo mogli zanašati.
Ostal je spomin na »listening to me brother…« in zmago Francije…

Pistacijin, mandljev in limonin gelato (ni isto kot sladoled) so tukaj res fantastični…

Pri družinskih potepanjih so važne seveda tudi plaže. Teh na Siciliji ne manjka.

Kaneloto – nekakšno krhko testo polnjeno z rikoto (ovčji sir) in raznimi dodatki, obvezen del zajtrka na Siciliji. 

V nadaljevanju lahko preberete vtise s potepanja po severovzhodni obali Sicilije, ob Jonskem morju, od Giardini Naxosa do Letojjanija, Taormine in Castelmole nad Taormino. Obiskali smo mestece Savoca, kjer je Capolo dobil navdih za film in posnel film Boter. Še vedno lahko spijete pijačo v legendarnem Baru Vitelli. Tu se nahaja ena najlepših plaž v Italiji Isola Bella… http://www.pisanezgodbe.si/2018/08/28/potepanje-ob-vhodni-obali-oziroma-jonskem-morju/

Kultni Bar Vitelli

Nato je bič čas za doživetje vulkana Etna, kar je bil za vse vrhunec potepanja. http://www.pisanezgodbe.si/2018/08/27/vulkan-etna-kot-da-bi-se-sprehajal-po-nekem-drugem-planetu/

Etna je še vedno delujoči vulkan, ki tu pa tam preseneti celo s tokom lave. Le ta se je razlezla le par dni po našem potepanju po Siciliji. 

Za naše drugo letovišča, kjer smo prespali nadaljnje štiri noči, smo izbrali Realmonte, ki se nahaja  na jugu otoka oziroma od Sredozemskem morju. Napoti do tja smo se ustavili še v zgodovinskem mestu Sirakuze, nato v baročnem mestecu Noto in še v Modici, kjer je doma posebna vrsta čokolade. Sledila je vožnja mimo številnih rastlinjakov, ki so se raztezali do koder seže oko.  Še en dokaz marljivosti Siciljanov, ki izkoristijo vsak košček zemlje za rastje, ki je tam najbolj optimalno. Preberite: http://www.pisanezgodbe.si/2018/08/27/od-zgodovine-do-baroka-in-cokolade/

Sirakuze, osrednji trg po katerem se je v filmu sprehajala Malena. (Monika Belluci)

Letovišča Realmonte je izpolnilo naša pričakovanja. V tem (južnem delu) otoka se nahaja nekaj res krasnih plaž. Do naslednje točke, letovišča Castelamare del Golfo, pa smo se znova potepali – tokrat mimo solin, mestec z afriškim pridihom, v manjšem pristaniškem mestecu občudovali sicilijansko keramiko, obiskali tržnico v Marsali, se povzpeli nad oblake v Erice in še kaj… http://www.pisanezgodbe.si/2018/08/27/od-belih-skal-do-keramike-solin-in-trapanija/

Slikovita Modica…

Turške bele skale

Soline in mlini v okolici Marsale

Nato smo se namestili v prijetnem in živahnem letovišču Castelamare del Golfo in se že veselili plaž v bližini, ki slovijo kot ene najboljših v Italiji. Pa so res? Bel pesek, turkizno morje, bele uličice, pisano cvetje… http://www.pisanezgodbe.si/2018/08/28/ob-tirenskem-morju-je-nekaj-najlepsih-plaz-v-italiji/

Za konec pa še vožnja po kaotičnem Palermnu, ki je v bistvu kljub slovesu mafije zelo lepo mesto, pa Katanja, drugo največje mesto in pred povratkom še spanje sredi nasadov v hiši iz vulkanskega kamna… Prehitro je minilo, pa še precej nam je ostalo… naslednjič…

Adrenalinska vožnja po Palermu. 

Kje se nahaja Sicilija?

Za spomin  še poletni hit, ki nas je ves čas spremljal (sicer ni italijanski)…

Se nadaljuje…

Tags : družinsko potepanjepotepanje po sicilijisicilija
admin

The author admin

Leave a Response

Copyright © Ksenija Glažar
error: Content is protected !!
UA-128967845-1