close
Češka

Praga – zlato mesto, katerega slava sega do zvezd

Praga
Print Friendly, PDF & Email

Praga je ena izmed obveznih evropskih prestolnic vsakega popotnika in zame najlepša izmed habsburških mest. Vedela sem, da leži ob Vltavi, da velja za umetniško mesto, je središče učenosti, legend, pravljic in preteklosti. Danes pa bi dodala, da je tudi mesto tisočerih zlatih zvonikov, stotine stolpov in zvonikov, kipov, nenavadnih muzejev, glasbe, lutk in še kaj.

»Vidim veliko mesto, njegova slava sega do zvezd« je pred nastankom mesta dejala Libuša
V Prago lahko potujemo z letalom, raznimi hitrimi avtobusnimi linijami in z vlakom. Ker pa smo svoje potovanje po Češki nadaljevali še v Brno, smo se odločili za avto. Daljša, a hitrejša je pot po avtocesti mimo Brna. Na  navigacijski napravi smo nastavili najkrajšo pot, zato smo si ogledali še del češkega podeželja in precej drago češko vinjeto slabo izkoristili. Za vožnjo po mestu do hotela je navigacijska naprava skoraj obvezna, saj je mesto pravi labirint enosmernih in slepih ulic. Vmes pa signal odpove in pride prav kakšna karta. Ko se enkrat namestiš v hotelu, pa je raziskovanje mesta najlepše seveda peš. Zanimivosti sledijo ena drugi in kaj drugega razne pešačenja bi bilo nesmiselno.

Hradčani in Mala Strana ob levem, Stare Mesto in Nove Mesto pa ob desnem bregu Vltave
Prvo kar obiskovalec doživi ob vožnji skozi praška predmestja so neskončna socialistična blokovska predmestja. Staro mestno jedro s popolnoma ohranjeno srednjeveško zasnovo se odpre šele, ko se približamo reki Vltavi.
Pred rezervacijo namestitve v Pragi je dobro poznati mestne predele. Če želiš biti v središču dogajanja, je najboljši predel Praga 1. Cene so sicer tu res višje, vendar si na ta način lahko ogledaš mestne zanimivosti brez javnega prevoz.
Mesto ima več zgodovinski jeder. Nad Vltavo se dviga grajski kompleks Hradčani. V terase razporejeni vrtovi se spustijo do Male Strane. Karlov most, srednjeveški in najdaljši v Evropi, vodi v Staro mesto. Glavna os sodobnega Novega mesta poteka po priljubljenem Vaclavovem trgu, ki je pravzaprav široka cesta z drevoredi.

Stara Praga županov in trgovcev
Najprej smo si ogledali Staro mesto. Na tlakovani Staromestni trg smo se odpravili pred polno uro in poiskali prostor, da bi imeli dober razgled na eno najbolj slavnih ur na svetu. Ob polni uri namreč figura na astronomski uri, ki upodablja smrt, obrne peščeno uro in potegne za vrv zvona. Takrat se skozi odprti lini »sprehodi« dvanajst apostolov. Edinstven prizor si vsako polno uro ogleda velika množica turistov, vendar se skozi gručo splača prebiti in si ogledati še veličastne hiše in palače, ki obdajajo trg. Lahko se usedete v kateri izmed številnih manjših slikovitih kavarn ali pivnic in opazujete turiste, ki se po mestu dajo peljati s konjsko vprego ali katerim izmed številnih starodobnih vozil. Od Staromestnega trga vodi stara procesijski steza, t.i. Kraljeva pot, po kateri so nekoč hodili kralji ob kronanju.

Zanimiv nekdanji judovski geto
Severno od tod se nahaja stari judovski geto Josefov. Judje so živeli v Pragi do sredine 19. stoletja. Ker je postal prenaseljena greznica revščine in bolezni, se je večina asimilirala in preselila v prijaznejše četrti. Danes je en sam muzej. Z eno vstopnico lahko obiščete številne stare sinagoge. Bolj kot te je zanimivo strah vzbujajoče staro judovsko pokopališče. Grobove dobesedno nametane ene na drugo, ki naj bi bili naloženi v kar osmih nivojih, si ni mogoče tako predstavljati. Obiskovalci judovske vere iz vsega sveta, ki si ob obisku pokopališča nadenejo judovsko čepico, po svoji navadi še vedno odlagajo v razpoke nagrobnikov listke želja ali kamenje.

Do Hradčanov preko Karlovega mostu
Staro mesto povezuje s Hradčani Karlov most. Kamniti most, zgrajen leta 1400, s tridesetimi kipi, je romarska pot za obiskovalce in raj za ulične zabavljače in prodajalce spominkov. Največ obiskovalcev se gnete okrog bronastega kipa posvečenega Janezu Nepomuku, katerega je ukazal Vaclav IV. mučiti in utopiti v Vltavi. Vsi ostali so iz peščenjaka ali marmorja, zaradi  vplivov onesnaženega zraka so jih zamenjali s kopijami.
Danes ga oblegajo turisti, včasih morajo »promet« po njem urejati celo policisti. Tu se zgrinjajo slikarji, prodajalci spominkov, glasbeniki, kiparji itd. Poseben čar ima zvečer, ko je poln glasbenikov, ki z violinami in drugimi inštrumenti pričarajo romantično vzdušje. Na mostu boste našli tudi kup zanimivih stojnic, kjer lahko kupite kakšen izviren spominek. Zelo pestra je izbira kakovostnega lesenega in kovinskega nakita.

Hradčani, kompleks palač, cerkva, trgov, ulic in uličic, mesto v mestu
Ko se uspeš prebiti skozi gnečo ljudi na Karlovem mostu, se po stopnicah povzpnemo do praškega gradu, t.i. Hradčanov. Praški grad je vpisan v Guinnessovo knjigo rekordov kot največji grajski kompleks na svetu. Sodi pa tudi med najstarejše. Lahko branljivo pečino, zaradi katere je Vltava prisiljena narediti velik ovinek na vzhod, je prvi utrdil ob koncu 9. stoletja knez Borivoj. Od leta 1918 je postal rezidenca Češkoslovaške republike oziroma današnje Češke republike.
Ena največjih zanimivosti sprednjih grajskih vrat na prvem dvorišču so nemo stoječi stražarji v modrih uniformah. Od tu vodi pot naprej do ene največjih zanimivosti Hradčanov, to je stolnice sv. Vida, največja in najpomembnejša cerkev na Češkem ter eden najlepših primerov gotske arhitekture na svetu. Krasi jo na vrata pritrjeno romansko trkalo, s katerim naj bi potrkal Vaclav, ko ga je dal umoriti brat Boleslav. Ni si težko predstavljati, da je bila zadnje počivališče čeških svetnikov, kraljev in princev. V njej so potekala kronanja bohemskih kraljev vse do leta 1836. Njeno največjo dragocenost, češke kronske dragulje, katerih domovanje čuva kar sedem vrat, si sicer nismo mogli ogledati, saj omogočijo to le redko.
Projekt prenove Hradčanov je v času predsednika Masaryka vodil naš Jože Plečnik,
Posebna turistična zanimivost Hradčanov je majhna uličica vpeta ob staro grajsko obzidje, ki ga je kralj Karel IV. dal prekriti z zlato pločevino. Zlato lesketanje se je videlo že od daleč, zato so mesto imenovali Zlata Praga. Ime je dobila po zlatarjih, ki so v 17. stoletju tu živeli in delali. Po drugi zgodbi, vendar manj verjetni, pa naj bi ime bilo povezano z alkimisti, ki so v službi Rudolfa II. morali iskati kamen modrih in poskušati izdelati zlato. Ulica je bila temeljito prenovljena in za javnost znova odprta letos. V pisanih majhnih hišicah s pravljičnim vzdušjem se nahajajo številne prodajalne spominkov. Eden najbolj znanih prebivalcev te ulice je bil pisatelj Franz Kafka, ki je tudi tu iskal navdihe za zgodbe.

Preprostejši predel Prage ob vznožju grajskega griča
Malo Strano, obdaja z ene strani reka Vltava in z druge grajski kompleks Hradčani. Je eden najslikovitejših mestnih predelov s hišicami, palačami in cerkvami, ki se stikajo vzdolž strmo vzpenjajočih se ulic s podeželskim vzdušjem. Najbolj priljubljena je simpatična, tlakovana Nerudova ulica, po kateri se povzpnemo iz ali na  Hradčane.

Skok v sodobno Nove mesto
Sodobno Nove mesto obdaja z ene strani Vaclavov trg, ki so ga zaznamovale revolucije: krvave in žametna ter z druge graščina Višegrad. Široke ulice in trgi so pravo nasprotje labirinta Starega mesta. Nekdanji okopi so danes privlačna nakupovalna ulica Na Prikope. Tu se ena za drugo vrstijo banke, trgovine, restavracije s hitro prehrano, hoteli, kavarne, gledališča, kinematografi itd.
Sodobne modne tekstilne trgovine ponujajo precej bolj bogato ponudbo kot pri nas, cene pa so primerljive z drugimi evropskimi mesta. Zato tu pridejo na svoj račun predvsem ženske. Moškim pa je bolj zanimiva tržnica s češko hitro hrano in pijačo, ki se nahaja nasproti Vaclavovega trga. Tu lahko poskusite češki fast food, kot je pečena šunka, pečen krompir z različnimi prilogami oziroma prelivi, češke klobase in sladice. Če tega ne marate, pa lahko opazujete domačine v času malice.

Mesto pivnic in knedličkov
Praga je bolj kot katerokoli drugo mesto primerno za sprehode in pohajkovanja. Na vsakem koraku se odpirajo nepozabni pogledi. Najlepše si je ogledati glavne turistične točke, nato pa se je najlepše v mestu preprosto izgubiti in tavati v labirintu ulic, uličic, prehodov. Prej ali slej prideš na točko, kjer si že bil in ti je znana.
Vmes se ustavite v kateri izmed lepo urejenih in manjših pivnic. Le te po zmernih cenah ponujajo odlično domače pivo, beherovko, golaž in knedličke. Najboljše so manjše, ki ponujajo v času kosila dnevne menije po zelo ugodnih cenah. V večjih pivnicah znajo na lep način izkoristiti nevednost tujcev. Namestili smo se lepo v senci ene izmed slednjih, ob lepo izdelani leseni dolgi mizi. Skupina, ki jo je ravnokar zapuščala, je poleg kosila in pijače imela vključen še glasbeni program. Naročili smo domače temno in svetlo pivo, ko nam je prijazno drugi natakar prinesel na mizo za poskusiti beherovko. Sicer smo jo že poznali od prej, vendar če jo že ponujajo, smo jo seveda vzeli. Cena domačega piva je bila res nizka, smo pa jo verjetno preplačali z beherovko. V pol ure kar smo sedeli tam, so isto naredili vsem obiskovalcem in vsi so slabe volje, da so jih tako »lepo prinesli okrog« zapustili pivnico. Vendar moram poudariti, da to ni praksa vseh. Večinoma so zelo lepo opremljene s staro pivsko opremo, tako da so nekatere že pravi muzeji.
Če ne boste naročili celotnega kosila, ampak si ga boste želeli sami sestavili iz jedilnika, velja nekaj vedeti o kulinaričnih posebnostih. Knedlički, po katerih je češka najbolj znana, so najbolj priljubljena priloga, katere ne bi ravno jedla same, brez dodatkov so namreč preveč suhi. Preden se odločite katere boste jedli, raje vprašajte iz česa so narejeni, saj jih je več vrst in kaj paše zraven.

Tags : češkahradčanijudovska četrtkafkakarlov mostpragavišegradzlata ulička
admin

The author admin

1 Comment

Leave a Response

Copyright © Ksenija Glažar
error: Content is protected !!
UA-128967845-1