close
Repnica Najger
Print Friendly, PDF & Email

Posebnost Bizeljskega so repnice – jame, ki so nekoč služile spravilu pridelkov, danes pa v njih turisti okušajo lokalna vina. Ena najlepših ob Vinski cesti Bizeljsko je Najgerjeva repnica. 

Jame v kremenčevem pesku
V vaseh Brezovica, Bizeljsko, Pišece in Globoko si lahko ogledamo zanimive jame vkopane v kremenčev pesek, ki ga je tod pred milijoni let naplavilo Panonsko morje. Skladi kremenčevega peska so se sčasoma sprijeli in zbili in tako je nastala edinstvena podlaga. V to osnovo so domačini izkopali jame, v katerih so shranjevali repo, po kateri so dobile ime. V več kot dvesto let starih jamah danes vinogradniki shranjujejo vino in so vse bolj turistično obiskane. 

Še vedno jih izkopavajo ročno
Domačini jame globoke več kot 10 m izkopavajo v kremenčev pesek in so različnih velikosti. Kopanje je precej zahtevno opravilo, pri katerem so nekoč uporabljali  kramp in lopato, samokolnico za odvažanje peska in posebno strgalo, s katerim so zravnali in oblikovali stene in strop. Krampe so morali zelo pogosto kovati, saj so se pri kopanju hitro zbrusili in postali neuporabni. Pri kopanju so pogosto naleteli na ostanke školjk, ki jih je tu odlagalo Panonsko morje. Tovrstno delo je še v današnjih časih ročno, saj se stroji prehitro obrabijo in uničijo na trdi strukturi tal. Ker je razmerje med stroški in koristjo prenizko, se še vedno bolj splača kopati na stari način, ročno.
Še posebno skrbno utrjen mora biti vhod, ki repnico varuje pred zunanjimi vremenskimi vplivi. Predprostor je v bistvu občasen gospodarski objekt in namenjen hrambi orodja in pripomočkov.
Vhod v repnico se lahko sčasoma obrabi ali celo zasuje, kar je odvisno od spreminjanja vremenskih razmer, svoje pa prispevajo tudi korenine dreves, ki rahljajo tla. Verjetno so to tudi razlogi, da je od nekoč približno 150 repnic na območju Brezovice najdenih le 100, v uporabi pa le 40. 

Nekoč so bile prostor hrambe repe
Repnice so nekoč uporabljali za shranjevanje pridelkov, predvsem repe, ki je bila namenjena krmi živini in po kateri so tudi dobile ime. Zaradi stalne vlage (približno 95 odstotkov) in stalne temperature (približno 8°C) so bile v obdobju, ko ni bilo hladilnic in hladilnikov, najprimernejši prostor za shranjevanje.
Tam spravljena jabolka naj bi po pripovedovanju domačinov ostala sveža in čvrsta vse do naslednje letine. Manjše kmetije so imele skromnejše repnice, večje in premožnejše pa so jih imele tudi po več, vsako za posebno vrsto pridelkov. Nekateri so jih uporabljali tudi za kuhanje in shranjevanje žganja, mesa in drugih živil.
Prav so prišle tudi med vojno, ko so se domačini skrivali v njih in skozi podzemne rove ob nevarnosti pobegnili iz hiše v gozd.
Danes repnice še vedno uporabljajo za shranjevanje poljskih pridelkov, zaradi primernih temperature in vlage pa so večinoma namenjene zorenju in hrambi vin. Visoka vlaga ni najboljša za lesene sode, zato so vinogradniki v njih začeli shranjevati žlahtno kapljico, šele ko so jo začeli točiti v nerjavečo posodo in steklenice. Repnice so danes tudi idealen prostor za degustacijo značilnih vin bizeljsko-sremiškega vinorodnega okoliša.

Najgerjeva ima na stropu lepo fresko
Za eno največjih in najlepših repnic velja Najgerjeva na vrhu Grabna oziroma vasice Brezovica na Bizeljskem. Kopati so jo zaželi že v 19. stoletju, ko so potrebovali prostor za ozimnico. V enem izmed prostorov lastniki radi pokažejo čudež narave in človeških rok: naravno fresko, na kateri lahko s pomočjo domišljije vidimo različne podobe. V osrednjem degustacijskem prostoru pa ponudijo domača odprta sortna in zvrstna vina. Lastnica, ki vas bo popeljala skozi repnico in vam jo predstavila, se zelo rada šali, kar daje obisku pri Najgerjevih še poseben pečat.

Tags : bizeljskonajgerjeva repnicarepnicevinska cesta bizeljsko
admin

The author admin

Leave a Response

Copyright © Ksenija Glažar
error: Content is protected !!
UA-128967845-1