close
Lovrenška jezera, jezero
Print Friendly, PDF & Email

Ker je bilo za konec tedna napovedano lepo (zelo vroče!) vreme, smo pred vročino »pobegnili« na Roglo, kjer temperature tudi poleti niso pretirano visoke. Ogledali smo si Lovrenška jezera, preizkusili Pot med krošnjami dreves, borovnice ob poti so nas spomnile na zavitke in borovničevo pito, kar je treba tukaj skorajda obvezno poskusiti, se sprehodili ob hotelskem kompleksu in obujali spomine na prejšnje izlete po Rogli. Peš, s kolesom, na smučeh, pozimi, poleti, jeseni ali spomladi, na Rogli je zmeraj lepo.

Pot začenjamo ob smučišču
Avto smo parkirali na parkirišču ob hotelskem kompleksu. Ob restavraciji (pivnica, picerija) Planja oziroma smučišču Rogla nas na pohode po Rogli vabijo številni smerokazi, največja pa je oznaka ravno za Lovrenška jezera. Ob zbiralniku vode se umerimo pod sedežnico levo. Od tod je po dobro označeni poti do jezer ca 1 ura in pol hoje (označeni čas, dejansko ste tam ob dobri kondicijski pripravljenosti še prej). Ob poti, ki vodi sprva po travnikih nato pa skozi gozd, opazujemo gozd in značilno travniško rušo. Zadnji del poti, kjer je svet bolj močvirnati, pa vodi po lesenih brveh. Ko smo dosegli območje jezer, smo se najprej povzeli do razglednega stolpa, od koder se jezera sicer ne vidijo, dobimo pa občutek za kako veliko območje gre.
Vračamo se lahko po isti poti ali pa pri stolpu zavijemo levo in po krožni poti vrnemo nazaj do izhodišča.
Na srečo smo se na pohod zadnji konec tedna v junija odpravili dovolj zgodaj zjutraj, ko še na poti do jezer ni bilo gneče, kot smo ji bili priča, ko smo se vračali.

Lovrenška jezera – barjanska okna oziroma črne kotanje
Lovrenška jezera, nekateri jim pravijo tudi barjanska okna, se nahajajo na visokem barju sredi Pohorja, med Roglo in Ribniškim Pohorjem. Nastala so v ledeni dobi pred približno 8.000 leti, ko se je začela nalagati šota, ki je danes debela do 3 m. Celotno barje nima površinskega dotoka, jezera napajajo padavinske vode. Število jezer in njihova velikost tekom leta nihajo, jezer je 11 do 22, odvisno od obsega in trajnosti stoječe vode. V bistvu gre bolj kot za jezera za kotanje s površino nekaj kvadratnih metrov in globino do 1,2 m. Barva vode je črna, saj se dno nadaljuje v šoto, na dnu jezerc pa se nalagajo še plasti odmrlih delov rastlin. Živalski svet je skromen, čeprav so Lovrenška jezera najpomembnejše življenjsko okolje ogroženega ruševca.

Legenda o Jezerniku

Po legendi je na Rogli nekoč obstajalo veliko temno jezero, v katerem je živel povodni mož Jezernik. Na to območje je pošiljala svojega moža sekat smreke, ko ji je zmanjkalo denarja, neka lakomna žena. To je Jezernika jezilo, zato je poslal h kmetu svojega palčka, ki mu je v zameno za smreke ponudil mošnjo cekinov. Nekaj časa je ženi zadostovalo, nato pa je želela vedno več, kmet pa je znova začel sekati najlepše smreke. Jezernik se je razjezil in ker žena njegovim grožnjam ni verjela, se je neke noči nad jezerom razbesnela strašna nevihta. Voda je prestopila bregove, odplavila hlode in tudi hišo zakoncev. Jezernik pa se je umaknil v podzemne vode Lovrenških jezer.

Sprehod med krošnjami dreves
Po povratku smo si ogledali najnovejšo atrakcijo Rogle – Pot med krošnjami dreves. Kljub precejšnji gneči, smo prišli do vstopnic hitro. Gneče tudi ni bilo čutiti ob sami poti med krošnjami dreves, ki se vije med drevesi, 20 m nad tlemi, v dolžini 1.043 m.  Na poučnih postajah spoznamo rastlinski in živalski svet ter kamnine Pohorja. Da je pot zanimivejša, so vmes postavljene adrenalinske postaje, kot recimo »strašno brezno«, ko stojite na mreži. Čeprav so vse popolnoma varne, vseeno ne ostanemo popolnoma ravnodušni.  Letošnja novost je spust s stolpa po toboganu.
Še ena zanimivost za vse, ki se radi potepate s psi, ki jih lahko pustite v posebnih pasjih hiškah pred vhodom v Pot med krošnjami.

Raj za pohodništvo
Odpravite se lahko še do razglednega stolpa višine, ki je bil postavljen na mestu nekdanjega porušenega lesenega stolpa, od koder se ob jasnem vremenu se vidi vse do Triglava. Do leta 2015 je bil celo najvišji razgledni stolp v Sloveniji. Odpravite se lahko še do planinskega doma na Pesku in spomenika kurirjem II. svetovne vojne, akumulacijskega – ribiškega jezera na Mašinžagi, panoramske sedežnice Planja, na Črni vrh (1537m) – najvišji vrh Pohorja…
Za otroke je zanimiva Škratova pot, krožna in dolga 4,2 km, se začne pri hotelu Planja. Večinoma poteka skozi gozd, vodijo vas oznake Pohorskega škrata in poučne table. Podate se lahko tudi na razgledni stolp.
V sklopu hotelskega kompleksa se nahaja še sankališče Zlodejevo dolgo 1.360 m, po katerem lahko drvimo celo leto, ne glede na letni čas. S sanmi se lahko peljete s hitrostjo do 40 km/h, a hitrost prilagajate svojim željam z ročno zavoro.

Prijetne poletne temperature
Zreško Pohorje ima prav posebno podnebje, temperatura zraka poleti namreč ne preseže 22 C, zrak pa prijetno diši po iglavcih. Zaradi mikroklimatskih zdravilnih učinkov je na Rogli klimatsko zdravilišče, ki se še posebej ugodno za telo kombinira s športno aktivnostjo. V termah na Rogli in v Zrečah ponujajo razne wellness programe s savnami, masažami in seveda kopanjem.

Odlična kulinarika
Planinski domovi ter ostale restavracije nudijo okusno pohorsko kulinariko, od enolončnic, žgancev in pohorskega lonca do borovničevih zavitkov, pit in pohorske rezine…

Radi obiskujete hribe? Več idej za pohode najdete pod zavitkom – Hribi

Video s poti do Lovrenških jezer: 

Tags : jezerniklovrenška jezerapohorska rezinapot med krošnjami drevesroglaškratova potzreško pohorje
admin

The author admin

Leave a Response

Copyright © Ksenija Glažar
error: Content is protected !!
UA-128967845-1