close
Donava kolesarski izlet
Print Friendly, PDF & Email

Kolesarski turizem doživlja nagel razvoj in velja v svetu za eno najhitreje rastočih panog turizma. Kot primer dobre prakse razvoja kolesarskega turizma se velikokrat omenja kolesarska pot ob Donavi z zelo dobro urejeno infrastrukturo. Morda ravno zato privablja množice kolesarjev vseh generacij. Pogosto ob njej kolesarijo tudi družine z manjšimi otroci. Kolesarska pot je dobro označena, urejena in vzdrževana, zelo dobro je poskrbljeno tudi za varnost.    

Kolesarka pot ob Donavi za vse generacije
Po Donavi so se nekoč radi vozili v parnikih kralji in cesarji, danes pa se ob njej gnetejo gruče kolesarjev vseh generacij. Ob njej se vije čudovita kolesarska pot, ki ji (skoraj) ni para. Da je pot res dobro organizirana, prikazuje dejstvo, da smo srečali veliko družin z manjšimi otroci, ki pridno poganjajo pedale več dni. Ko jim zmanjka moči, pa se vkrcajo na ladjo in skupaj z mamo počakajo na očeta na naslednji postaji. Slednji si nato lahko dajo duška v malo hitrejšem tempu.

Ideja o vzpostavitvi kolesarske poti ob Donavi je padla leta 1981. Takratni vodja turistične pisarne regije Mühlviertel Manfred Traunmüller in župan Walter Steinerjem sta začela uresničevati vizijo razvoja kolesarskega turizma. Poti, ki so jih do takrat uporabljali le za konvoj ladij, sta spremenila v kolesarske. Tako je bila leta 1982 urejena in odprta za javnost prva proga v dolžini 36 km na relaciji Ottensheim-Brandstatt-Aschach-Landshaag in nazaj. Kmalu so jo vzljubili številni kolesarji, zato so jo hitro nadgrajevali in podaljševali. Že leta 1985 je bilo možno prekolesariti 310 km dolgo pot od Passau do Dunaja.
V tem članku ne bomo »prekolesarili« cele, čeprav se tudi tovrstni ljubitelji kolesarjenja najdejo in je to odlična ideja. Starejša kolesarja-popotnika, ki sta želela prekolesariti celotno pot ob Donavi, smo srečali ob drugi priložnosti celo v Vojvodini. Osredotočili se bomo na najbolj »klasičen« del, to je od bavarskega mesta Passau do avstrijskega Dunaja, za katerega so nam avstrijski kolesarski kolegi zatrdili, da je najbolj slikovit. Na tem odseku je danes pot dolga okrog 330 km. Za primerjavo je od izvira Donave v Schwarzwaldu do Dunaja pot dolga slabih tisoč km. Nemški in avstrijski del poti veljata za eno najbolj znanih in obiskanih kolesarskih poti v Evropi. Bolj strastni kolesarji, ki so prekolesarili celo, hvalijo njen začetni del. Po zanimivosti in priljubljenosti pa ne zaostaja tudi okrog 320 km dolg odsek od Dunaja do Budimpešte.

Zelo dobro urejena kolesarska infrastruktura
Turistične agencije in druge turistične organizacije se vse bolj zavedajo pomena in razsežnosti kolesarskega turizma. V ta namen ponujajo številne večdnevne programe organiziranih kolesarjenj, kjer vsako noč spite v drugem hotelu, prtljago pa vam v času kolesarja dostavijo do vaše naslednje namestitve. Vodniki kolesarskih tur vas vodijo po ustaljenih kolesarskih poteh, ki jih morajo dobro poznati in biti tudi dobro kondicijsko pripravljeni.
Avstrijci še kako dobro vedo, kako je treba poskrbeti za tovrstne turiste. Tako smo ob Donavi kolesarili po urejeni asfaltirani poti, večinoma rezervirani samo za kolesarje, stran od nevarnih cest. V hotelih, turistično-informacijskih centrih in agencijah, smo si nabrali veliko materiala o poteh in zanimivostih ob njej ter veliko uporabnih zemljevidov. Vendar slednjih skorajda nismo potrebovali in se z njimi ni priporočljivo preveč zalagati, saj je pot zelo dobro označena tako z zemljevidi kot z opisi zanimivosti. Če jih pa že nabavite, si raje poiščite kakšnega boljšega z vrisanimi stranskimi potmi. Pot je tako dobro speljana in označena, da se zgubiti ne moreš.
Kolesarska pot je večinoma zaprta za avtomobilski promet, kjer pa ni, pa so bile lokalne ceste in dovozi do kmetijskih zemljišč. Pot nas je vodila skozi prijetno senčne gozdove, deloma je bila speljana ob poljih ali reki. Asfaltna podlaga je ponekod prehajala v makadamsko.
Ob poti smo naleteli na številna kolesarjem prijazna prenočišča, ki imajo lepo urejena stojala in hrambe za kolesa, prostore za shranjevanje opreme in prtljage, nekateri nudijo tudi možnost sušenja oblačil, izposojajo opremo za popravilo koles, nudijo krepčilne zajtrke in ponujajo lunch pakete, nekateri imajo kolesarske informacijske točke, prijazni receptorji pa so nam posredovali informacije o možnih ogledih v okolici ter ostalih prometnih povezavah v regiji. Presenečeni smo bili tudi nad storitvami gostišč in restavracij, ki se prav tako prilagajajo vse več kolesarskim obiskovalcem. Ob večjih zanimivostih, v bližini informacijskih točk ali postajališčih ladij, so urejena počivališča, kolesarske trgovine in servisi.
Organizatorji kolesarjenj poskrbijo ob doplačilu tudi za prevoz prtljage. Kolesarite lahko sami ali pa zaupate preverjenim organizatorjem kolesarskih tur. Ker sledijo modnim trendom, lahko od lani kolesarite tudi z električnimi kolesi in sledite s tem partnerju ali prijatelju, ki bi rad kolesaril z vami a mu po kondiciji ne sledite.
Možna je tudi izposoja koles, otroških koles, celo priklopnih otroških vozičkov in druge potrebne opreme za kolesarjenje z manjšimi otroki, povezave za tandemsko kolesarjenje, kolesarske torbe in ostale kolesarske pripomočke. Vprašanje je le ali se jih izplača izposoditi ali kupiti. V opremi torej ovir ni, le usesti se je treba na kolo in začeti uživati v opazovanju okolice.

Kolo lahko naložite tudi na ladjo
Dolžina kolesarskega potepanja ob Donavi je odvisna od kondicijske pripravljenosti in od tega, koliko se želite ustavljati in si poleg kolesarjenja ogledati okolico.
Če celotne poti ne boste prekolesarili, je na vmesnih relacijah na voljo javni transport: ladje, vlaki in avtobusi. Vendar se pozanimajte vnaprej o voznih redih. Kolesarska pot se navezuje na stranske pešpoti, ki so prav tako zelo dobro urejene in še boljše označene. Zato si s pomočjo dobrih zemljevidov začrtajte pot vnaprej in zavijte s poti ter si oglejte zanimivosti v okolici.
Pred Linzem smo se določili, da na manjšem delu poti preizkusimo še ladjo. To se je izkazalo za zelo zanimivo, saj smo v živo doživeli kako ladja prehaja preko zapornic hidroelektrarne s spuščanjem in dvigovanjem gladine. Opazovanje praznjenja bazenov, pretoka vode ter dvigovanje in spuščanje tako ogromnih ladij med zapornicami je res edinstveno doživetje.
Sicer pa po Donavi plujejo številne večje in manjše rečne križarke, ki vozijo turiste od Nurnberga ali Passaua do Budimpešte in tudi naprej.
Pa še nekaj o povratnem transferju. Verjetno boste kolesarili le v eno smer. V tem primeru je najbolje pustiti avto na Dunaju in se do Passaua podati z ladjo ali vlakom. Ali pa ga pustite v Passau in se po prispetju na Dunaj enako podate nazaj z ladjo ali vlakom. Lahko pa se do izhodišča podate z vlakom že iz Slovenije, nekateri mednarodni vlaki imajo tudi vagone za prevoz koles.

Številne zanimivosti ob Donavi
Samo kolesarjenje večini turistov, ki za svoj dopust izberejo tovrstno obliko počitka, ni dovolj. Zato je poleg urejenih poti potrebna tudi neka zgodba, ki vso ponudbo poveže v celoto in pot nadgradi v turistični produkt. Pri tem ima velik pomen lokalna kulinarična ponudba in lokalne zanimivosti.
Kolesarska pot ob Donavi vodi mimo številnih manjših mest in vasi z bogato zgodovino, samostanov, gradov in razkošnih rezidenc. Reka Donava namreč povezuje številna mesta, dežele in kulture. Ob kolesarski poti smo tako poleg zanimivih krajev spoznali tudi tipično nemško in avstrijsko kuhinjo ter lokalna vina.
Bil je ravno čas špargljev in jagod, ki jih obojih tod gojijo v izobilju. Zato so imeli na vseh menijih vsaj eno špargljevo juho, vsaj eno glavno jed s šparglji (na seveda tisoč in en način), vključili so jih tudi v solate in druge jedi. Da o jagodah na zopet tisoč in en način sploh ne govorim. Vsako mesto pa ima tudi svoj zrezek.

Stopite s kolesa, postojte in si kaj tudi oglejte
Za izhodišče kolesarjenja ob Donavi smo izbrali, kot večina turističnih kolesarjev, simpatično nemško mesto Passau, ki je zraslo na sotočju treh rek: Donave, Inna in Ilza. V času renesanse in zgodnjega novega veka je bilo eno od najbolj plodnih mest na področju kulture, znanosti in gospodarstva v celi državi. Večkrat so ga opustošile poplave in požari. Po velikem požaru so mu italijanski arhitekti dali sredozemski pridih, čeprav so hiše grajene v značilnem bavarskem slogu, kar mestu daje poseben čar. Ogledali smo si grad Veste Oberhaus, prisluhnili koncertu orgelskega koncerta v katedrali sv. Štefana, ki poteka vsak dan opoldne in si ogledali največje cerkvene orgle na svetu, nadalje smo se sprehodili mimo mestne hiše iz 14. stoletja z visokim stolpom, si ogledali meter, ki prikazuje vodostaj ob največjih poplavah v zgodovini mesta, ozke tlakovane uličice in prehode, pa grad Freudenhain. Je tudi rojstni kraj najstarejše protestantske pesmarice Ausbunds.
Naslednja zanimivost, ki je nismo želeli izpustiti in je res vredna postanka in ogleda z višine, se nahaja pri kraju Schlögen, kjer Donava naredi rečni ovinek. Zaradi geološke podlage, ki jo sestavljajo     granitni skladi je reka tukaj ujeta in prisiljena spremeniti smer, zato naredi rečni okljuk. Avstrijci radi poudarjajo in se hvalijo, da je edini tovrstni; kakor koli, vsekakor je edinstven, saj se rečni tok za kratek čas obrne za 180 stopinj. Šele po nekaj kilometrih vijuganja se Donavi uspe izviti iz skalnatih klešč in pot lahko nadaljuje v svoji običajni smeri. Parkirali smo pri hotelu in se za lep razgled povzpeli do razgledne točke. Po pol ure hoda v breg se nam je odprl res lep razgled na mogočno Donavo in s-ovinek, ki spominja na zanko ali pentljo. Do razgledne točke se lahko povzpnete tudi z gorskim kolesom. Domačini verjamejo, da če se z razgledne točke nemo zazreš v prizor pod seboj in si nekaj zaželiš, ti bo Donava željo izpolnila.
Vožnjo smo nadaljevali do glavnega mesta avstrijske zvezne dežele Gornje Avstrije, Linza. Sprva se nam je pot zdela dolga, vendar nikakor ni naporna in v prijetnem hladu drevesnih krošenj in opazovanju narave hitro mine. Ker smo namenili dovolj časa poleg kolesarjenja tudi ogledom zanimivosti ob poti, smo posvetili mestu Linz cel dan. Priporočljivo je, da v mestu tudi prespite in ga doživite zvečer. Linz je v zadnjih desetletjih povsem spremenil svoj nekdanji sloves in nas je pozitivno presenetil.
Če je pred desetletji veljal za dolgočasno industrijsko mesto s slabimi pogoji za življenje na račun slabega zraka in težke industrije, je danes lep primer, kaj ves se da narediti, če le obstaja volja. Postal je mesto nakupov, kulture, umetnosti, drugo najčistejše v Avstriji in zato zelo zaželeno za bivanje. Mesto so poimenovali že Rimljani po keltskem izrazu lentos za ovinek ali zavoj, ki ga Donava naredi v bližini in po katerem smo tudi mi vedeli, da smo se mu približali. Od sredine 19. stoletja se razvija industrija, zlasti tekstilna in kovinska. Danes Voestalpine v modernem Jeklenem svetu (razstavno-informativno središče o proizvodnji jekla nekoč in danes) obiskovalcem prikazuje, da je tudi tovrstna industrija lahko čista.
Staro mestno jedro Linza, ki je ravno dovolj veliko za poldnevni sprehod, krasijo številne stare zgradbe iz različnih obdobij. V starem delu smo si najprej ogledali cerkev sv. Martina, del katere izhaja iz leta 788 in je izvorno najstarejša ohranjena cerkev v Avstriji. Od tu smo se odpravili do gradu, s katerega se odpira lep razgled na vse strani mesta. Tudi na novo katedralo, največjo v Avstriji, v kateri lahko v osami in skromnosti celo prespite, vendar je potrebno večmesečno čakanje na prosti termin. Ogledali smo si še mestno hišo v kateri imajo še posebej zanimiva tla, ki so pokrita s foto posnetki mesta, tako da »hodite po celem mestu«. Središče dogajanja je glavni trg s kužnim stebrom Pestsäule, bolj znanim kot Dreifaltigketssäule, ki so ga postavili v spomin na žrtve epidemije kuge v mestu. V starem delu organizirajo tržnice, ki so glede na dan v tednu tematsko obarvane. Ena od priljubljenih mestnih oaz je hrib Pöstlingberg, do katerega se lahko pripeljemo z najstrmejšo tirno gorsko železnico v Evropi. S hriba se ponuja krasen panoramski razgled na mesto, s katerega ob dobri vidljivosti seže pogled vse do Alp. Ob bregovih Donave se nahaja sodobna umetnostna galerija in muzej Lentos. Posebej lepa je zvečer, ko s priključkom na USB ključek lahko njeni fasadni barvni odtenki vibrirajo v ritmu vaše naložene glasbe.
Če vam čas dopušča, si morate še ogledati moderni Ars Electronica Center, kjer lahko ostanete tudi cel dan. Gre za center sodobne virtualne realnosti in novih tehnologij, nekateri ga imenujejo kar muzej prihodnosti. Posebej zanimiva se nam je zdela razstava Izven kontrole, ki govori o razvoju interneta, pasteh facebooka, pa še laboratorij zvoka, možganov, kloniranja, delovanje stereo vida, slikate si lahko mrežnico in sliko pošljete domov po elektronski pošti, razvoj Linza skozi stoletja, 3D modeliranje in drugo. Najbolj zanimivo je bilo sedeti na tleh prostora Deep Space in skozi posebna očala opazovati Zemljo, sončni sistem, Mlečno cesto, zvezde.


Po zelenem mestnem obroču smo pot nadaljevali dobrih 20 km do zanimivega samostana sv. Florijana. V tamkajšnjem baročnem dragulju lahko srečate mladega slovenskega rojaka, Janeza Ravnika. Če bo tam in imel čas, ga poprosite za vodenje. Pokazal in predstavil nam je samostansko Marmorno dvorano, zelo obsežno starinsko knjižnico, veliko soban z originalnim baročnim pohištvom, samostansko baziliko, Cesarsko sobo, samostansko galerijo in vrt. Njegova razgledanost in odprtost nas je zelo presenetila, saj se rad pogovarja tudi o povsem vsakdanjih stvareh in prikaže samostansko življenje s popolnoma drugačne perspektive. Mlad filozof, ki je zapustil prejšnje življenje, brez zadržkov govori o samostanskem življenju, o težavah cerkve in ostalih povsem vsakdanjih stvareh.
Naša pot ob Donavi se je po nekaj dneh sicer tu končala in je bila le za pokušino. Naslednjič in v drugačnem sklopu pa jo bomo gotovo nadaljevali. Na poti do Dunaja si velja ogledati še baročni benediktinski samostan v Melku, ki se kot palača vzpenja nad Donavo. Tu se začne pokrajina Wachau, ki je pod zaščito UNESCA. Iz vinorodnih gričev molijo skalne pečine in razvaline gradov (npr. Dürnstein), vabijo pa tudi stare kleti.
Vaš morebitni kolesarski izlet ob Donavi ne načrtujete le z vidika kolesarjenja, zanimivosti ob njej je enostavno preveč in so res vredne postanka, zato jim namenite dovolj časa in raje potovanje podaljšajte ali pot skrajšajte in ne pozabite kolesarjenja kombinirati z vožnjo z rečno križarko.

Tags : donavakolesarjenjekolesarjenje ob donavikolesarski izletilinzsamostan sv. florijan
admin

The author admin

Leave a Response

Copyright © Ksenija Glažar
error: Content is protected !!
UA-128967845-1