close
Melinci
Print Friendly, PDF & Email

Eden izmed najlepših načinov odkrivanja Prekmurja je s kolesom. Čeprav je možnosti kolesarjenja tod zelo veliko, je meni ena najlepših poti ob reki Muri. Ob poti boste spoznali reko z njenimi prodišči, mrtvimi rokavi oziroma mrtvicami, kot preostanek preteklosti pa mline, se peljali z brodom, spoznali kaj pomeni büjrati in skrivnosti izdelave ciglov ter še kaj… Kolesarskih poti, ki pripeljejo do reke Mure je več in  se jim lahko priključite na več mestih.

Reka Mura je sprva gorska, nato pa nižinska reka
Reka Mura izvira v Radstattskih Turah, v visokogorski dolini Murwinkel v avstrijski zvezni deželi Salzburg, pri Legradu na Hrvaškem pa se izliva v Dravo. Dolga je 438 km, v Sloveniji pa teče v dolžini 28 km. Ob njej je speljana ca. 450 km dolga kolesarska pot (nemško Murradweg), ki ostaja eden izmed mojih kolesarskih ciljev v prihodnje.
V spodnji reportaži so utrinki s kolesarjenja na relaciji Krog – Hotiza, lahko pa začnete kolesariti že na Petanjcih ali pa celo prej, v Gornji Bistrici lahko zavijete na prleško stran… možnosti je veliko. Na določenih odsekih kolesarite tik ob reki, se ji mestoma oddaljite in znova približate.
Gostinske ponudbe je ob poti veliko – tik ob reki Muri v Krogu, Ižakovcih, Melincih, pri Tinekovem brodu, če zavijete v središča vasi pa temu ustrezno še več.

Kaj boste ob poti ob reki Muri doživeli?

Vožnja z brodom
Za reko Muro so značilni brodi, ki so bili do leta 1922, ko je bil čez reko Muro zgrajen prvi most, edina oblika prevoza čez reko, danes pa so le še turistična zanimivost. Sestavljata ga dva plitva čolna (kumpa), povezana s povezovalno in nosilno ploščadjo, na kateri je brodarjeva utica. Ploščad z ograjo je pripeta na jekleno vrv, po kateri teče škripec z obesno vrvjo. Preko reke ga brodar z dolgo palico premika s pomočjo rečnega toka. Z brodom se lahko zapeljete s prekmurske na prleško stran in nazaj na več mestih ob reki Muri (Krog, Ižakovci, Melinci, Gornja Bistrica).
V Gornji Bistrici obvezno zavijemo do Tinetovega broda, ki je edini zasebni brod čez reko Muro pri nas. V spomin na brodarja Martina Pozderca, ki je dolga leta prevažal potnike, živino in tovor čez Muro, so domačini v sklopu manjšega turističnega centra ob Muri postavili leseni kip.
Med Dokležovjem in Ižakovci boste naleteli tik ob reki Muri na velik železniški most, ki so ga tod zgradili leta 1924 in še danes povezuje Dokležovje in Veržej. Prvi, leseni, most pa je bil zgrajen čez reko le dve leti prej.

Mlin na Muri v Ižakovcih
Mura velja na ozemlju Slovenije za počasi tekočo reko. V preteklosti so zato delovali na njej številni plavajoči mlini, v najboljših časih naj bi jih bilo kar 94. Danes si ga na prekmurski strani lahko ogledamo le še v Ižakovcih, na prleški pa v Veržeju.
Energijo za mletje so nekoč pridobivali iz reke in jo preko vodnih koles prenašali na mlevne dele mlina. Ižakovski mlin je bil leta 1999 izdelan po načrtih nekdanjih mlinov in je v celoti iz lesa. Skupaj z velikim mlinskim kolesom stoji na dveh čolnih. Urejena je tudi mlinarjeva soba.

Številne mrtvice
Reka Mura je v preteklosti veliko spreminjala svoj tok in za sabo puščala zapuščene rokave, jezera, mrtvice, značilna zanjo pa so tudi prodišča. Pisan in v evropskem merilu redek je tudi rastlinski in živalski svet ob njej. Za obrežja so značilni poplavni gozdovi in logi ter močvirski travniki. Reka premore več kot 50 ribjih vrst, velika senčica živi le v mrtvicah Mure. Ob njej gnezdi več kot sto vrst ptičev, med njimi bela in črna štorklja. V mrtvicah naletimo na redko plavajočo praprot. Poleg Drave je edina slovenska zlatonosna reka.
Več lepših mrtvic najdemo v Hotizi in njeni okolici (Hotiško jezero, Jula Marof).

Več ribnikov in gramoznic oziroma umetnih jezer
V več vaseh ob Muri najdemo v bližini reke Mure več manjših in večjih ribnikov in umetnih jezer, ki so nastala zaradi kopanja gramoza (gramoznice), ob katerih srečamo številne ribiče in veliko lepih, skritih kotičkov. Ena meni najlepših gramoznic, okrog katere je res lepo narediti krog s kolesom, je v vasi Dokležovje.

Rečni otok, Otok ljubezni v Ižakovcih
Posebnost Ižakovcev je Otok ljubezni, naravni otok, ki ga je ustvarila reka Mura v bližini vasi. Ime Otok ljubezni obstaja že od nekdaj, tako naj bi ga poimenovali, ker so se tam kopalni zlasti zaljubljenci, tudi grajska gospoda. O tem kraju od ust do ust kroži več zgodb, med katerimi je zagotovo zelo znana tista o grofici Mariji Zichy z grada Beltinci, ki se je tu rada kopala… Grofičino »koupanco« (kopališče) si lahko ogledamo še danes.

Ižakovski büjraši
V preteklosti so bili Ižakovci znani po prav posebnem poklicu, büjrašu. Nepredvidljivo reko so domačini morali pogosto na poseben način »zajeziti« oziroma zabüjriti. V bistvu so njene bregove le utrdili, reki pa preprečili nastajanje moči še z drugimi posegi. V spomin na to dejavnost prirejajo v mesecu avgustu prireditev Büjraški dnevi.
V Brežni hiši pa si je možno ogledati stalno razstavno zbirko Büjraštvo na reki Muri. Razstavljeni so predmeti in orodja, ki so jih büjraši pri svojem delu uporabljali. Z naravnimi sredstvi iz lesa vrb, topolov in jelš so spletali butare, ob brežino zabijali kole, zlagali plasti butar, za učvrstitev vozili gramoz, vse to nekajkrat ponovili, da so dobili čvrsto in masivno gradnjo in jo zvezali z jekleno žico.

Ciglarstvo v Melincih
Vas Melinci je znana po »ciglarstvu« (izdelovanju opeke). Vsako poletje predstavijo v okviru Ciglarskih dni na obrežju reke Mure ta starodavni, že skoraj pozabljen a zanimiv postopek izdelave ciglov. Pred prireditvijo potekajo ciglarske delavnice s prikazom izdelave opeke. Poleg izdelave ciglov prikažejo še žganje opeke na način njihovih prednikov v »ciglarski oslici«.

Tags : bakovcibrodgornja bistricahotizaižakovcikolesarjenje ob reki murikrogmelincimurske mrtvicereka Muratinekov brod
admin

The author admin

Leave a Response

Copyright © Ksenija Glažar
error: Content is protected !!
UA-128967845-1