close
MadžarskaPredbožični izleti

Szekesfehervar – manjše madžarsko mesto z odličnim adventnim vzdušjem

Szekesfehervar predbožični izlet
Print Friendly, PDF & Email

Székesfehérvár je madžarsko mesto z malo manj kot 100 tisoč prebivalci, ki se nahaja ca. 15 km severno od Blatnega jezera v smeri Budimpešte. Velja za mesto kraljev, zgodovine in hokeja. Še posebej zažari v adventnem času, ko ej skoraj celotni stari del mesta prizorišče adventnega dogajanja.

Mesto kraljev
Szekesfehervar je ime dobil po častnem pridevniku Feher, ki ga dodajajo članom vladarskega dvora.  Po drugi razlagi pa je povezano s kamenimi elementi oziroma belimi zidovi kraljeve trdnjave, ki jo je dal zgraditi vladar Geza iz dinastije Arpadovcev, feher pa v dobesednem prevodu pomeni belo barvo. Székes in dodatek Fehérvár tako pomeni središče kraljeve uprave, torej  Stolni beli grad oziroma prestolno belo mesto. Vse do 16. st. so v njem kronali madžarske kralje iz dinastije Arpadovcev in mnoge od njih tu tudi pokopali.
Vladar Geza Madžarski je na strateški poziciji ok. leta 997 vzpostavil središče svoje uprave. Zgradil je prvo madžarsko kamnito zgradbo – cerkev, posvečeno Blaženi Devici Mariji, kjer so izvrševali tudi kronanja. Mestu je dal status svobodnega kraljevskega mesta.

Sprehod po mestu, kaj si ogledati
Staro mestno jedro je ohranilo srednjeveško strukturo ulic, krasijo pa ga številne stare zgradbe, baročne cerkve ter palače v stilu rokokoja in poznega baroka in klasicizma.
Stari del mesta je dokaj majhen ter ga hitro in zlahka obhodimo. Najprej nas pozdravi kip ženice Katice, ki z vozičkom vozi dnevno na tržnico svežo zelenjavo in mleko. Dotik njenega nosu naj bi prinesel srečo, zato je zglajen in sijoč. Malo naprej pridemo do zanimivega baročnega kompleksa treh hiš – HiemerFont-Caraffa-ovih, ki so bile pred dobrim desetletjem rekonstruirane v enotno satvboo. Danes se v njej nahaja prireditveni prostor, poročna dvorana, muzej igrač in prodajalna spominkov. Pred stavbo se nahaja spomenik v obliki bombnega kraterja in poškodovanega zvonu. V času druge svetovne vojne je bila med bombnim napadom poškodovana bližnja cistercijanska cerkev, s katere je padel na tla tudi zvon. Nasproti se nahaja Mestna hiša, kjer si lahko ogledamo muzejsko zbirko posvečeno kronanjem v mesto in med drugim repliko Svete krone (original se nahaja v Parlamentu v Budimpešti). Pred Mestno hišo se nahaja še zanimiv spomenik golega konjenika, posvečen huzarjem. To so bili težka konjenica s statusom elitnih enot, ki so se sprva bojevali s krivimi sabljami in pištolami, nato pa s karabinkami, na konjskem hrbtu. Značilni so bili za Madžarsko in Nemčijo.


V središču mestnega trga se nahaja t.i. Országalma – »Jabolko države«, eden izmed kronskih ogrskih simbolov. Spomenik spominja na tri pomembne letnice v zgodovini Madžarske: 1001 – kronanje prvega ogrskega kralja Štefana, 1688 – odhod Turkov iz Ogrske po 150 letni okupaciji, 1938 – 900 letnica smrti sv. Štefana (15. avg 1038). Po črti ekvatorja pa piše: »Fehérvár, svobodno mesto po milosti sv. Štefana«.
Največja dragocenost mesta je Vrt srednjeveških razvalin z originalnimi ostanki nekdanje kraljeve bazilike Device Marije, v kateri so kronali kralje in jih tu tudi pokopavali od leta 1016 do 1038, ob smrti sv. Štefana  in nato do 1543, ko so pokopali Szapolyaia Jánosa. Cerkev so uničili Turki leta 1601, kamne pa so kasneje uporabili za gradnjo bližnje Škofijske palače. Najdeni Štefanov sarkofag s sliko svete krone si lahko danes ogledamo v posebni grobnici. Okrog njega so na stenah freske Vilmosa Aba-Nováka (1894-1941), ki prikazujejo madžarsko zgodovino: upodobljeni so ogrski kralji z letnicami vladanja, sveti Štefan z oblo – zlatim jabolkom  v roki, žezlom in škofovsko palico, portreti vseh glavnih kraljev, tudi Marije Terezije, sliki  Svete krone  in Svete desne roke, grbi vseh dvajsetih ogrskih pokrajin… Ostala okostja okrog 1000 preminulih pa so shranjena v 200 kovinskih zabojih v grobnici dolgi 30 m. Betonski pokrov z velikim križem odprejo vsako leto 15. avgusta.
Blizu se nahaja še baročna cerkev Sv. Štefana, ki je bila zgrajena v času kralja Béle IV. leta 1235, ki je bil tu tudi kronan. Popolnoma je bila prenovljena po letu 1777, ko je postala sedež škofa.
Sprehodimo se še do kopališča Arpad, ki spominja na turške čase. Prenovljeno je bilo na začetku 20. stoletja v stilu madžarske secesije.
V enem izmed prehodov je zanimiv muzej ur, katerega stavbo krasi posebna ura, kjer se v stolpu ob igranju zvončkov in trobente premikajo lutke, ki predstavljajo legendarne kralje in druge zgodovinske osebe povezane z ogrsko zgodovino.


Izven strogega starega dela mesta se nahaja še zanimiv Srbski skanzen – muzej na prostem z 12 srbskimi hišami in pravoslavno cerkvijo. Zanimiva pa je tudi utrdba Bory, romantična trdnjava iz 20. stoletja, ki je delo graditelja in kiparja Jenő Bory-ja. Gradil jo je sam kar 26 let, vse do svoje smrti, kot spomin na ljubezen do žene, velike ljubiteljice likovne umetnosti.

Praznično, decembrsko dogajanje
Praznično je okrašen v bistvu celoten stari del mesta. Stojnice si sledijo skoraj ena za drugo vse od nakupovalnega središča Alba Plaza, ki se nahaja ob vhodu v stari del mesta, do parka Zichy liget. Pokukati velja tudi v dvorišča večjih stavb, saj skoraj vsako skriva kakšno dodatno praznično presenečenje: od razstave medenjakov, do adventnih venčkov in dekoracij, stojnic spominkov, dekoracij in kulinarike, dvorišče Mestne hiše krasijo razne svetlobne okrasitve, sama Mestna hiša pa je en velik svetlobni adventni koledar. V parku Zichy liget obratuje ob paviljonu drsališče, pred njim pa Veliko kolo (vstopnina 2.000 HUF, popusti za otroke), s katerega se ob trikratni vožnji ponuja lep razgled na mesto.  V centru mesta je veliko slaščičarn (cukraszda), restavracij in barov, ki so prav tako lepo, praznično okrašeni.

Praznično vzdušje v Szekesfehervarju v krajšem videu: 

Tags : borypredbožični szekesfehervarsv. štefanszekesfehervarszekesferevar advent
admin

The author admin

Leave a Response

Copyright © Ksenija Glažar
error: Content is protected !!
UA-128967845-1