close
Trst Veliki kanal
Print Friendly, PDF & Email

Mesto Trst, ki se nahaja ob Tržaškem zalivu, je sedež dežele Furlanija – Julijska krajina in Tržaške pokrajine ter ima nekaj čez 200 tisoč prebivalcev. Še pred desetletji je veljal za prebivalce vzhodno od njega za pravi nakupovalni raj. Čeprav leži ob morju, v njem ni veliko sredozemskega duha. Arhitektura, kulturna in vzdušje bolj kot na Sredozemlje spominjajo na srednjo Evropo.

Središče dogajanja na Trgu zedinjene Italije
Ogled mesta se navadno začenja na Trgu zedinjenja Italije, ki mu domačini pravijo tudi Veliki trg in pomeni središče dogajanja v mestu že vse od srednjega veka. Na njegovem začetku se nahajata dva visoka drogova zastavonosilca z mestnim grbom, tržaško helebardo.
Sredi trga se nahaja kip Karla VI., habsburškega vladarja, ki je Trstu leta 1719 podelil status svobodnega pristanišča, kar je prispevalo k razvoju mesta. Z dograditvijo železniške proge Dunaj-Trst v drugi polovici 19. stoletja je Trst postal glavno pristanišče avstrijskih dežel in naziv »drugo mesto monarhije«, kar ga je po pomembnosti postavljalo neposredno za Dunaj. Blizu se nahaja vodnjak štirih celin, kolikor so jih poznali takrat, ko so ga v začetku druge polovice 18. stoletja zgradili.
Trg obdaja več markantnih stavb z zanimivo zgodovino. Z desne strani vzbudi pozornost poznorenesančna Deželna palača, nekoč Lloydova, ki jo na vogalih krasita kipa boginj s fontanama. Ena s sladko in drugo  z morsko vodo simbolizirata plutje Lloydovega ladjevja po morskih in sladkovodnih poteh. Malo naprej se nahaja prav tako zanimiva palača Vanoli, zgrajena leta 1873 za zavarovalno družbo Assicurazioni Generali, ki je že do nekdaj domovanje prestižnih hotelov.

Izstopa stavba Mestne palače, ki jo je zasnoval leta 1873 Giuseppe Bruni v gotsko – baročnem slogu. Na vrhu poslopja je širok stolp z uro, na kateri naznanjata čas Mihec in Jakec.
Z leve strani pritegne pozornost Vladna palača, ki je bila in je še vedno sedež političnih predstavnikov oblasti, nekoč je bilo v njej celo cesarsko – kraljevo namestništvo. Blizu je zanimiva palača Stratti, kjer se v pritličju nahaja znamenita kavarna z zrcali, nekdaj shajališče tržaških trgovcev, danes priljubljena točka za posedanje ob kavi in opazovanje dogajanja v mestu.
Če se ozremo nazaj prosti morju, se trg podaljša v pomol Audace, ki je bil zgrajen v 18. stoletju in prvotno imenovan pomol San Carlo. Leta 1918 so ga preimenovali po torpednem rušilcu Audace. S skrajne točke, ki se precej zajeda v morje, je lep razgled na mesto pred nami.

Borzni trg s kavarnami in trgovinami
Naslednji postanek smo naredili na Borznem trgu, kjer so se nekoč raztezali kanali in pristajale tovorne ladje. Domačini mu pravijo kar druga dnevna soba. V 19. stoletju je bil središče tržaške ekonomije, danes pa ga obdaja veliko trgovin, gostišč in lokalov.
Ogledali smo si zgradbi stare in nove Borzne palače, danes sedež Trgovinske zbornice. Pročelje nove  krasijo štirje mogočni jonski stebri. Njena posebnost je tudi v avli narisan poldnevnik, na katerega skozi luknjico v steni vsak dan točno ob 12.00 posije sončni žarek.
Na trgu stoji tudi kip habsburškega vladarja Leopolda I, ki je leta 1660 obiskal mesto. Spomenik predstavlja prijateljstvo med Trstom in avstrijskim Gradcem. Zaradi spora z Benečani, s katerimi so se Tržačani stoletja borili za prevlado na severnem Jadranu, so občinski možje že leta 1382 izročili mesto Trst v dedno posest Habsburžanom in tako postali njihov protektorat.
Zanimiva je tudi Hiša Bartoli, zgrajena leta 1905 po načrtih slovenskega arhitekta, Maksa Fabianija v secesijskem slogu, ki jo krasijo venci z ogromnimi listi in diagonalna mreža.

Kjer so se nekoč na veliko kupovale kavbojke
Nedaleč stran se nahaja Veliki kanal, preostanek nekoč več kanalov, ki so ga v pozidavi mesta v 19. stoletju ohranili, da bi lahko manjše barke prišle do samega centra mesta. Ob njem se nahaja znameniti Rusi most – Ponteroš.  Nekoč je imel Kanal tri dvižne mostove. Avstrijci so predpisi barvanje dvižnih mostov v rdeče, kasneje pa so italijanski nacionalisti dva mostova prebarvali v belo in zeleno ter tako ustvarili barve italijanske zastave. Po drugi svetovni vojni so bili vsi trije zamenjani z betonskimi mostovi, ime rdeči pa je ostalo.
Tukaj se je v preteklosti nahajala znamenita tržnica, ki je v časih bivše Jugoslavije slovela vse do Makedonije, kjer so se na veliko kupovale kavbojke, baletni čevlji, najlonke in druge takrat nam nedostopne dobrine.
V bližini Kanala si lahko ogledamo še cerkev sv. Antona Novega in grško pravoslavno cerkev sv. Nikolaja ter palačo Gopčevič, ki je bila v lasti tržaškega trgovca s srbskimi koreninami, ki je bogato okrašena, njeni kipi pa  predstavljajo znamenite ljudi iz srbske zgodovine.
Na mostu se turisti radi fotografirajo z irskim pisateljem Jamesom Joycem, ki je v mestu ustvarjal od leta 1904 do 1920, tržaško obdobje naj bi bilo zanj tudi najbolj kreativno. Pravijo, da se je veliko selil po Trstu in bil slab plačnik najemnine.

Slovenski Narodni dom – nekoč središče Slovencev
V začetku 20. stoletja bil Trst s 56.000 slovenskimi prebivalci največje slovensko mesto. Ljubljana je skupaj z nemško govorečo manjšino v istem obdobju štela le 52.000 prebivalcev. Z razpadom Avstro-Ogrske ob koncu prve svetovne vojne leta in po podpisu mirovne pogodbe v Rapallu novembra 1920, je Trst prešel pod Italijo, kar je bil zanj močan udarec. Tržaško gospodarstvo se je znašlo na skrajnem robu države, ki pristanišča in trgovskih vezi ni potrebovalo.
Tržačani so izkusili tudi izgrede fašističnih skrajnežev, ki so se grobo znašali predvsem nad slovenskim prebivalstvom. Slovenski kulturni center Narodni dom, delo arhitekta Maksa Fabianija je bil julija 1920 požgan. V njem je bilo nekoč gledališče, telovadnica, čitalnica, glasbena šola, restavraciji, kavarna, točilnica, banka, tiskarna, hotel Balkan, stanovanja in pisarne.
Z malo manj prijetno zgodbo iz zgodovine mesta je povezana nekdanja Rižarna, ki so jo leta 1944 začeli Nemci uporabljali kot koncentracijsko taborišče s krematorijem, kar si lahko danes ogledamo.

Grič sv. Justa, zgodovinsko središče mesta
Nedaleč stran od Trga zedinjene Italije smo se povzpeli še na grič sv. Justa. Tu so že v 1. stoletju Rimljani sezidali veliko baziliko, v 14. in 15. stoletju pa je še bil postavljen še grad, mesto je dobilo  obzidje. Vredna ogleda je tudi katedrala sv. Justa, ki je rezultat združitve dveh bazilik v 14. stoletju. Med trdnjavo in baziliko je na večjem prostoru spominski park v spomin padlim v vseh vojnah. Na kamnih so napisi imen znanih in neznanih borcev.
Pod gričem sv. Justa se nahajajo še ostanki rimskega gledališča, ki je bilo zgrajeno v 1. oziroma 2. stoletju in je služilo kot gledališče, ki je sprejelo do 6000 gledalcev.

Izven strogega centra mesta
Če se boste napotili še do gradu Miramare, ki se nahaja v okolici Trsta, se ustavite in si oglejte še Svetilnik zmage Faro della Vittoria, ki osvetljuje Tržaški zaliv, služi pa tudi kot spomenik v čast padlim na morju v času 1. svetovne vojne.
Že na daleč je vidna zanimiva in nenavadna cerkev Vejna (Monte Grisa). Aprila 1945 se je tržaški škof Antonio Santin zaobljubil, da če bo pod okriljem Matere božje Trst rešen, bo v njeno čast zgradil cerkev. Zgrajena je bila v obliki dveh velikih jader, katerih križanje oblikuje za Marijo črko M. Pogled na Tržaški zaliv izpred cerkve je edinstven.

Popeljite se z Openskim tramvajem
Če ne marate vožnje po enosmernih ulicah in iskanja parkirišč, lahko na eleganten način prispete v mesto z Openskim tramvaj, ki povezuje Opčine in Oberdankov trg v središču Trsta. Tramvaj ima za Tržačane in okoličane tudi velik  zgodovinski pomen.

Odlična kulinarika
V eni izmed nekdanjih pristaniških hal je zrasla uspešna italijanska kulinarična zgodba Eataly. Gre za 34. italijansko trgovino, tržnico, gostilno, knjigarno in vinoteko obenem, kjer lahko poskusite in kupite različne italijanske kulinarične izdelke.
V tržaški luki natovorijo največ surove kave v Italiji. Na desetine podjetij se ukvarja s prodajo, zastopništvom, skladiščenjem in čiščenjem ter s prevozom in praženjem kave. V mestu imajo sedež nekateri od največjih svetovnih predelovalcev kave, kot na primer Illy, Hausbrandt in Cremcaffe.
Zato ni čudno, da se v Trstu pije odlična kava. Prvo kavarno so odprli leta 1748, kmalu pa so le te postale pomemben prostor za druženje kulturnikov, umetnikov, pisateljev, intelektualcev, politikov in boemov. Nemogoče je iti mimo najočitnejše klasike, to je kavarna Caffe degli Specchi na glavnem trgu, ki prav tako velja za zgodovinsko. Pokukajte na njihov kavni meni. Pa še nasvet: v Trsi nihče ne naroči samo kave, ampak imajo vsi posebne zahteve glede temperature vode, barve, pene… zato je izbira temu ustrezna. Poskusite kaj novega.

Tags : EatalyGrič sv. JustaillykavaOpenski tramvajponterošslovenski narodni domtrgovina mirelatriestetrst
admin

The author admin

Leave a Response

Copyright © Ksenija Glažar
error: Content is protected !!
UA-128967845-1