close
Uskovnica, Slovenija
Print Friendly, PDF & Email

Bohinjsko jezero obdaja več pašnih planin. Zato si za obisk jezera vzemite dovolj časa in si vsaj kakšno izmed njih oglejte. Same planine so povečini dokaj hitro in zlahka dostopne, v bližano nekaterih se da pripeljati celo z avtom in nadaljujete sprehode potem lepo peš. Ena izmed lepših je Uskovnica. Priporočam še, da tam tudi prespite…

Med Pokljuko in Vojami
Uskovnica je ena izmed bohinjskih planin, ki se nahaja med Pokljuko in dolino Voje, sicer pa spada pod naselje Srednja vas v Bohinju. Njeno ime naj bi nastalo iz pozabljenega rastlinskega imena luska. Kot Luskowincza in Vluskolnitzi pa se omenja že konec 15. stoletja. Obiskovalcem je postala znana konec 19. stoletja kot točka pri vzponu na Triglav, ko so jo imenovali kot »oazo miru«.
Planota, ki se nahaja na 1.000 – 1.400 m n.v. je poznana po prostranih planinskih pašnikih, ki so posejani s pastirskimi stanovi. Ko so se Bohinjci še povečini ukvarjali s kmetijstvom, je bilo to poleti eno od najbolj obljudenih sezonskih pastirskih naselij. Po drugi svetovni vojni je bilo veliko pastirskih  stanov preurejenih v počitniške hiše. Tukaj so radi (in nekateri še vedno) počitnikovali številni znani in pomembni Slovenci. A je klub temu še vedno pristno živa. Vikend hiške s svojo zunanjo podobo v veliki meri ohranjajo planinsko tradicijo. Na njej se pase živina in še vedno izdelujejo sir.
Zanimiva in lepa planina je bila umeščena v več literarnih del: omenja se kot prizorišče dogajanja v alpinističnem romanu Ivana Bučerja »Čez steno« (1933), v Jalnovi povesti Cvetkova Cilka« (1938), v romanu Jožeta Razorja »Nazaj več ne gremo« (1941) in v povestih Nade Matičič (Mojih pet bičev, Hoja za očetom, Balada o boru).

Zanimivo doživetje planine
Ob sprehodu po planoti si lahko ogledamo manjšo kapelico, od katere se nam odpre lep razgled. Današnjo kapelo posvečeno Mariji Kraljici Miru je leta 2003 posvetil škof Alojz Uran. Prvotna kapela je bila zgrajena leta 1939, a je bila 1952 požgana.
Ogledamo si lahko tudi spomenik posvečen žrtvam nacističnega nasilja na Uskovnici. Posvečen je žrtvam, ki so tod padle novembra 1944, ko je partizane Jeseniško-bohinjskega odreda, ki so se tod zadrževali, napadlo 500 pripadnikov nemške policije in vojske. Nemci so požgali veliko stavb na Uskovnici in na planini Praprotnici ter ustrelili in vrgli v ogenj domačina Janeza Oblaka, ki je na planini živel in je bil sicer v službi vremenskega opazovalca za nemško letalstvo.
Posebnost planine so grbinasti travniki, so nastali zaradi kemičnega raztapljanja apnenčastega ledeniškega drobirja.
Na več mestih lahko poskusite in kupite mlečne izdelke, okrepčate pa se lahko v Koči na Uskovnici, kjer je možno tudi prespati.

Izhodišče za naprej
Za nekatere, sploh družine z manjšimi otroki, je planina lahko glavni cilj izleta oziroma sprehodov, bolj izkušenim planincem pa je Uskovnica izhodišče za nadaljnje ture na Veliki Draški vrh, Viševnik, Vodnikov dom na Velem polju, Blejsko kočo na Lipanci itd.
Planina je lahko tudi priljubljena za gorsko kolesarjenje.

Kako do tja
Dostop do planine Uskovnica je možen z avtom iz Srednje vasi (delno kolovoz) in z Rudnega Polja (peš ali z avtom, del poti kolovoz).

Radi obiskujete hribe? Več idej za pohode najdete pod zavitkom – Hribi

Tags : Bohinjbohinjske planinekoča na uskovnicipašna planinauskovnica
admin

The author admin

1 Comment

Leave a Response

Copyright © Ksenija Glažar
error: Content is protected !!
UA-128967845-1