close
Velika planina
Print Friendly, PDF & Email

Velika planina velja za najbolj obiskano in najbolj priljubljeno pašno planino pri nas. Zasluženo, čeprav imamo v Sloveniji veliko pašnih planin, manjših in prav tako lepih, a se z Veliko ne more kosati nobena. Žganci, kislo mleko, ričet, enolončnice niso nikjer tako dobro, kot v planinah. Tovrstne ponudbe je na Veliki planini veliko. Da ne omenjam številnih slikovitih pastirskih stanov, delujočih in spremenjenih v počitniške hišice in njeno posebnost sir trnič…

Z nihalko ali peš? Lepše je slednje…
Velika planina je zakrasela visokogorska planota v Kamniško – Savinjskih Alpah. Najvišji vrh planine je Gradišče (1666 m n.v.). Planota obsega poleg Velike planine še Malo in Gojško planino ter Dovjo in Veliko gričo. Obdana je z redkim smrekovim gozdom ter ruševjem in posejana z značilnimi kraškimi vrtačami.
Do Velike planine vodi več poti. Tisti z manj kondicije se lahko (skoraj do vrha) pripeljejo najprej z nihalko, nato pa še s sedežnico. Spodnja postaja nihalke se nahaja v dolini Kamniške Bistrice, ob njej pa najdemo tudi večje parkirišče. Parkirišča na Veliki planini so odslej plačljiva in stanejo 7 evrov na dan. Vendar bo treba tudi od sedežnice naprej vsaj malo pešačiti.
Lepše se je odpraviti peš, mimo Male in Gojške planine. Izhodišča predstavljajo kraji Stahovica, Kamniška Bistrica-Kraljev Hrib ter Krivčevo, ki leži ob lokalni cesti Stahovica-Črnivec.

Slikovito pastirsko naselje
Najlepše je seveda pastirsko naselje, ki velja za enega redkih tako velikih in ohranjenih pastirskih naselij v Evropi. Domačini pastirske stanove imenujejo pastirska bajta ali pastirski stan, smrekovi skodli, ki kočo pokriva zelo nizko, pa »šinkel«.
Pastirji priženejo živino junija in ostanejo na paši vse do septembra. V tem času je zato planina najlepša in tudi najbolj oblegana. Z veseljem vas povabijo na pokušino domačih mlečnih dobrot ali na pravo pastirsko malico – kislo mleko in žgance.
Po vzoru pastirskega naselja je na planini zraslo turistično naselje, ki se nahaja v bližini Gostišča Zeleni Rob. Gradnjo koč namenjenih turistom so finančno podprla slovenska  podjetja konec 50-ih let prejšnjega stoletja, v času razcveta »sindikalnega« turizma. Leta 1964 jih je bilo postavljenih kar 60.  Po načrtih arhitekta Vlasta Kopača so bila strogo ločena od pastirskega naselja. Vidne so s sedežnice.

Sprehod po planini, vse do Male in Gojške planine
Po Veliki planini se lahko sprehodite po učni poti, ki ima več vstopnih točk in označb. Ena izmed vstopnih tabel z zemljevidom in točkami na učni poti se nahaja že na spodnji postaji nihalke. Ob poti boste izvedeli marsikatero zanimivost o življenju na Veliki planini, o šegah in navadah, arhitekturi, kako so nekoč živeli pastirji ter o naravnih znamenitostih, ki jih ponuja Velika planina. Vsaka od enajstih učnih tabel opisuje eno značilnost Velike planine, in sicer so poimenovane Na vrhu, Pastirjev dan, Arhitektura, Vrtača velikanka, Prisluhni, Kamnita vrata, Rastje, Živali, Pripovedna bitja, Nebeškanje in Vetrnici. Pot si seveda lahko prilagodite glede na svoj čas in zanimanje.
Obvezno se sprehodite še do Male in Gojške planine, če si ju niste ogledali že v dostopu na planino. Manjši stan, manj oblegani in z manj »direndaja«. Za gostinsko ponudbo tam skrbijo planinski domovi: Jarški dom in Črnuški dom na Mali planini ter Grmovškov dom.

Preskarjev muzej in zgodba o trniču
Priporočam obisk Preskarjevega muzeja, ki se nahaja v eni izmed hiš pastirskega naselja. Koča, ki je prej stala na tem mestu je bila, kot izvemo, malo pred koncem druge vojne požgana, Preskarjev Andrej pa je v poletju leta 1945 na pogorišču postavil današnjo kočo v prvotni ovalni obliki, kot jo je imela bajta pred vojno. Danes je to tako edina koča, ki s svojo obliko, majhnostjo ter skromno opremljeno notranjostjo izstopa med ostalimi pastirskimi stanovi. V muzeju spoznamo življenje in delo pastirjev na planini ter posebnost planine – sir trnič. Sir v obliki hruške oziroma dojke, so delali pastirji v času bivanja na planini in ga po prihodu v dolino podarili svoji izbranki. Če ga je obdarovanka sprejela, je s tem pristala na pastirjevo dvorjenje… Izdelani so iz skute, smetane in soli ter okrašeni s posebnimi ornamenti, ki jih vtisnejo z reliefno izrezljanimi lesenimi deščicami ali paličicam, t. i. pisavami. Trnič se uporablja v vsakodnevni prehrani, pogosto kot dodatek jedem. Danes ga še vedno dela gospa, ki živi v koči blizu muzeja.
Na planini stoji tudi kapelica posvečena Mariji Snežni, kjer poteka avgusta poseben praznik. Veliko ljudi se udeleži maše oziroma polnočnice v tej kapeli na božični večer. Za prvotno kapelo je načrte izdelal slavni Jože Plečnik, današnja pa je bila zgrajena konec 80-ih let prejšnjega stoletja.

Jame in kamniška murka
Planina je junija znana po vijoličasti svetlici, kamniški murki, redki in ogroženi rastlinski vrsti.  Njeno osnovno rastišče je Krvavec, vendar se najpogosteje pojavlja ravno na Veliki planini. Ima travam podobne liste in vijoličasto-rožnate cvetove jajčastih oblik. Maja pa planino poraščajo številni žafrani.
Na planini si lahko ogledamo še jamo Vetrnico, ki jo sestavljata Mala in Velika Veternica. Nastali sta ob preperevanju, ko se je porušil njun strop, kar je pripeljalo do nastanka dveh udornic. V Veliki Veternici najdemo tudi v poletnih mesecih krpe snega.
V Tihi dolini se nahaja še jama Dovja griča, ki je povezana s številnimi pripovedkami in naj bi predstavljala pribežališče dobrim in manj dobrim likom, ki so jih po večini ustvarili pastirji. Najbolj poznane so povedke o divjih ali dovjih možeh, ki naj bi živeli v Dovji griči ali divji skali, kar naj bi samo ime jame pomenilo.

Ne le kislo mleko in žganci
Na planini se v poletnih mesecih lahko okrepčamo s kislim mlekom in žganci. Poleg tega vam pastirji ob obisku naselja postrežejo tudi z domačim sirom ali drugimi mlečnimi dobrotami. Gostinska ponudba na planini je zelo pestra: okrepčate se lahko tudi z joto, ričetom, golažem, pečenico s kislim zeljem, kranjsko klobaso, ajdovimi žganci, raznimi enolončnicami, po sirovih štrukljih je znana gostilna Zeleni rob.

Izhodišče za nadaljnje planinske poti
Tisti z malo več energije, se iz Velike planine lahko odpravijo še naprej, na Konjščico, Planino Dol ter na višje ležeče vršace v Kamniških Alpah.

Koristne informacije
Cena povratne vozovnice za nihalko in sedežnico (2020) je za odrasle 17 evrov (enosmerna 11 evrov), otroke 13 evrov (7 evrov), za študente in upokojence 15 evrov (9 evrov); družinska vozovnica stane 40 evrov, kolesarska pa 20 evrov (s popustom  17 ali 15 evrov).

Radi obiskujete hribe? Več idej za pohode najdete pod zavitkom – Hribi

Tags : gojška planinamala planinapašna planinapastirsko naseljepreskarjev muzejsir trničvelika planinažganci in kislo mleko
admin

The author admin

Leave a Response

Copyright © Ksenija Glažar
error: Content is protected !!
UA-128967845-1