close
Italija in San Marino

Verona – citta dell’amore ali mesto ljubezni

Verona znamenitosti
Print Friendly, PDF & Email

Verona je  s približno 260 tisoč prebivalci glavno mesto Veronske pokrajine, v deželi Benečiji (Veneto). Mesto ob Adiži z rimskim in beneškim vzdušjem, čarom Firenc in priokusom Avstrije je vredno ogleda v vseh letnih časih, še posebej veliko (zaljubljenih) obiskovalcev pa mesto pritegne, z eno najbolj romantičnih zgodb, v času Valentinovega.  

Malo zgodovine
Zgodovina mesta je dolga in pestra. Zaradi ugodne lege, nahajalo se je na križišču trgovskih in vojaških poti, je bilo pomembno že zelo zgodaj. V 12. stoletju je postalo svobodno mesto in zavarovano z 48 obrambnimi stolpi. Do sredine 13. stoletja mu je vladal Ezzelino da Romana, ki je na ravnici pred Verono pobil 11 tisoč prebivalcev Padove. Po njegovi smrti je mestna oblast prešla v roke družine Scaligeri, ki je mestu vlada »le« 125 let, med letoma 1260 in 1387, a mu pustila pomemben pečat. Še danes se po tej družini prebivalci Verone izmenjujejo Veronesi ali Scaligeri. Bili so veliki podporniki umetnosti in meceni tedanjim umetnikom, zgradili so veliko mostov, palač in obrambno trdnjavo. Z vojnami so poleg Verone dobili oblast nad Padovo, Trevisom  in Vicenzo. Za Alberom, ki je vladal med leti 1277-1302, so si oblast razdelili njegovi sinovi – Bartolomeo, Alboino in Cangrande I. Slednji je bil velik bojevnik in zaščitnik Danteja, Petrarce in Giotta. Alberta je nasledil nečak Alboina – Mastino II. (1329-1351), ki je osvojil še Brescio, Parmo in Lucco ter veljal za enega najbogatejših svojega časa. Kmalu se mu je zoperstavila močna koalicija – Benetke in Firenc. Po vojni je bila vladavina družine Scaligeri omejena samo na Verono in Vicenzo. Mastinov sin, Cangrande II. (1351-1359), je vladal kot tiran in ubil brata, da bi zagotovil prestol svojim sinovom, tudi nezakonskim. S tem je razburil prebivalce, ki mu po napovedani vojni  Viscontijem, niso priskočili na pomoč. Leta 1387  je pobegnil, kar pomeni konec nadvlade družine Scaligeri. Verona je nato pripadla Benetkam vse do leta 1798 pa preide pod nadzor Avstrijcev, vmes pa jo za kratko obdobje okupira Napoleon. Leta 1866 je Verona, skupaj s preostalim delom Benečije, postala del Italije.
Po drugi svetovni vojni, ko Italija postala članica NATO pakta, mesto pridobi nekdanji strateški pomen zaradi bližine železne zavese. Mesto je postalo sedež SETAF (Južno evropske zavezniške kopenske sile), zato je bila tukaj med celotnim obdobjem hladne vojne močna vojaška prisotnost, še posebej ameriške.
Danes je Verona tudi pomembno gospodarsko središče.

Mediteransko vzdušje
Njena posebnost je prijetno submediteransko podnebje, po reki Adiži namreč segajo vplivi morja precej daleč v notranjost.
Adiža, ki teče skozi mesto, je za Padom druga najdaljša reka v Italiji. Izvira na Južnem Tirolskem in se po 410 km, južno od Chioggie, izliva v Jadransko morje. V preteklosti je velikokrat povzročila hude poplave, zato je bil med leti 1939 in 1959 skopan podzemski kanal med Adižo in Gardskim jezerom. Med katastrofalnimi poplavami leta 1966, je mesto rešilo prav začasno odprtje umetnega odtoka. V normalnih razmerah je iz ekoloških vzrokov kanal zaprt.

Mesto tragične zgodbe Julije in Romea
Verona je dom najbolj znanih zaljubljencev v zgodovini, Romea in Julije. Zgodbo o Romeu in Juliji je leta 1562 pod naslovom Tragicall Historye of Romeus and Juliet upesnil Anglež Arthur Brooke, setovno slavo pa ji je vdahnil William Shakespeare, ki je leta 1593 zložil nesmrtno tragedijo.
Zgodba pravi, da sta v 12. stoletju v Veroni živele med seboj sprti družini Capulet in Monteg. Romeo je pripadal Montegom, Julija pa Capuletom. Spoznala sta se na plesu, se zaljubila in ne vedoč, da pripadata sprtima družinama, kmalu poročila. Po poroki Julijo starši želijo poročiti z drugim izbrancem, pride pa tudi do prepira med Romeom, prijateljem in Julijinem bratrancem, ki se konča z umorom in izgonom Romea iz mesta. Nesrečna Julija se zateče po pomoč k duhovniku, ki ju je poročil. Ta ji predlaga, da spije poseben napoj, po katerem bo 42 ur »mrtva«, v tem času pa o nameri obvesti Romea in kasneje skupaj pobegneta. A Romeu žalostno novico prej sporoči prijatelj. Romeo se odpravi do Julijine grobnice in misleč, da je mrtva, spije strup in umre. Medtem se zbudi Julija in zagleda ob sebi mrtvega Romea in se zabode. Družini Capulet in Monteg po tej tragediji zakopljeta bojno sekiro.
V bližini trga Piazza Erbe je gneča pred Julijino hišo. Če pobožate njeno desno dojko, boste menda imeli vedno srečo v ljubezni. Ob doplačilu se lahko povzpnete na znameniti Julijin balkon. V Verni deluje tudi Julijina pošta, preko katere lahko Juliji sporočite svoje srčne težave (http://www.julietclub.com/en/).
Zanimivo je, da Shakespearov ni nikoli obiskal Verone, so pa kar tri njegova dela umeščena v Verono: poleg Romeo in Julija še Gospoda iz Verone in Ukročena trmoglavka, ki se sicer dogaja povečini v sosednji Padovi.
Malo naprej, mimo Dantejevega trga in grobnic družine Scaligeri pridemo še do Romeove hiše, ki pa v primerjavi z Julijino ni takoj prepoznavna, spoznamo jo šele po tabli z verzi in nekaj sporočili ljubezni.

Veliko za videti, še več za poskusiti
V mesto, ki je pod zaščito UNESCA, vstopimo, če sledimo glavnim vpadnicam v mesto, preko mogočnih srednjeveških vrat Porta Nuova. Če pridete v mesto z avtom, ga pustite na enem izmed številnih parkirišč, ki se nahajajo izven starega dela mesta, kjer je vožnja za turiste prepovedana oziroma vas stane precejšnje globe, ko boste na izlet v Verono že pozabili. Skozi lepo ohranjena srednjeveška vrata, ki jih obdaja mogočno obzidje, pridemo na glavni mestni trg – Piazza Bra. Trg je dobil ime po nemški besedi »breit«, ki pomeni širok in velja za enega največjih v Italiji. Trg obdaja veliko markantnih stavb iz različnih obdobij zgodovine ter še več restavracij, barov in gelaterij (prodajalne sladoleda). Tukaj najdemo javne sanitarije, ki so plačljive, čiste in zanimivega, retro videza.
Trg krasi rimski amfiteater, Arena, ki datira v prvo stoletje, nastal naj bi okrog leta 30. Je tretji največji v Italiji, takoj za rimskim Kolosejem in Areno v Capui (Neapelj). V njem so nekoč potekale gladiatorske igre, danes pa je prizorišče Veronskega opernega poletja. Poleg najbolj znane opere Aide, ki jo tod uprizarjajo že vse od leta 1913, je tudi prizorišče baletnih predstav ter koncertov različnih zvrsti glasbe.
Po najbolj oblegani ulici v mestu, predvsem s turisti, Via Giuseppe Mazzini, ki jo obdajajo številne bolj ali manj drage trgovine priznanih blagovnih znamk, pridemo do naslednjega večjega trga – Piazza Erbe. Če na koncu omenjene ulice zavijemo desno, pridemo do Julijine hiše. Pred hišo se nahaja zanimiva trgovinica z unikatnimi tekstilnimi izdelki, ki nastajajo tako rekoč na ulici. Če pristopite k šivilji, vam bo, preden se sploh zaveste, našila vaše ime, ki vas bo stalo par evrov in vam ostalo kot unikaten in lep spominek na to prečudovito mesto. Unikatno in izvirno, ni kaj.
Osebno se mi zdi Piazza Erbe (zelenjavni trg) bolj simpatična kot Piazza Bra. Slednja je preveč natrpana s turisti, Erbe pa deluje kljub veliko turistov, malo bolj italijanski. Tu najdemo turistično tržnico, kjer lahko kupite razne kulinarične in tekstilne spominke, prigrizke in še kaj. Trg obdajajo zelo lepo ohranjene stare stavbe iz različnih zgodovinskih obdobij, ki so jih Italijani ohranili na pristen, starodavni način. Postojte in si uživajte v podrobnostih. Tudi ta trg obdaja veliko restavracij.  Na trgu izstopa stolp dei Lamberti, ki je najvišji stolp v Veroni (83 m). Z gradnjo so začeli leta 1172, trajala je več stoletij, še danes pa sta v njem zvonova Regno in Marangona (1464). Z vrha stolpa se ponuja krasen razgled na mesto. Naj omenim, da so tovrstni stolpi nekoč pričali o pomembnosti in premožnosti družine.
Par korak stran se nahaja še en zanimiv trg – Piazza dei Signori oz Piazza Dante z velikim spomenikom temu znanemu italijanskemu pesniku, je je v bližini našel zavetje v času izgona iz Firenc in tukaj napisal tretji del Božanske komedije – Raj. Trga loči t.i. Arco della Costa z visečim kitovim rebrom. Kako je slednje zašlo v mesto, ni znano, izviralo pa naj bi iz 15. oz. 18. stoletja. Po legendi bo kost padla na tla, ko se bo pod njo sprehodila oseba, ki se še nikoli v življenju ni zlagala. Brez skrbi, pod njo so stopali že papeži, škofi in vladarji, pa še vedno stoji trdno prideta.
Blizu se v manjši cerkvi posvečeni Mariji nahajajo lepo okrašene grobnice družine Scaligeri, še malo naprej pa hiša Romea.

Veliko zanimivih cerkva
Mesto premore mnoštvo cerkva, ki so zanimive, tudi iz arhitekturnega vidika. V sklopu starega dela mesta se nahaja obsežna cerkev posvečena sv. Anastaziji, ki je bila v gotskem stilu grajena ob reki Adiži v letih 1290-1481. Zgradili so jo dominikanci po zasnovi bratov iz Imole. Ima 72 m visok zvoniks štirimi zvonovi iz leta 1460, peti je bil dodan leta 1650. Lta 1839 so ulili 9 zvonov veronske umetniške šole.
Še malo naprej, v bližini starega kamnitega mostu, se nahaja Duomo, stolnica, posvečena Sveti Mariji Vnebovzeti, zgrajena na mesto poprejšnje bazilike v 12. stoletju.
Malo izven strogega centra se splača sprehoditi še do bazilike sv. Zena, nekdanjega veronskega škofa,  velja za enega največjih dosežkov romanske arhitekture v severni Italiji.
Za obisk cerkva je potrebna vstopnina, vstopnice se prodajajo v kompletu in omogočajo obisk več cerkva.

Kamniti most in rimsko gledališče
Izven strogega starega dela mesta prispemo preko starega kamnitega mostu, Ponte Pietra,  do stopnic pa vzpenjače, ki vodijo do gradu sv. Petra, od koder se ponuja krasen razgled na mesto. Ko se boste vračali, si oglejte še preostanke rimskega gledališča, ki je nastalo v prvem stoletju pred n.š. in sicer ni tako lepo ohranjeno kot amfiteater, saj je bilo tekom zgodovine spremenjeno celo v stanovanja. V 18. stoletju je bogat domačin, Andrea Monga, hiše odkupil, jih dal porušiti in tako ohranil ta dragocen spomenik.
Na drugi strani mesta, na poti do bazilike sv. Zena, si oglejte še grad Castelvecchio ali stari grad, ki ga je v obrambne namene zgradila družina Scaligeri. Z razponom 48,70 m je bil segmentni ločni most Ponte Scaligero, ob njegovem nastanku v letu 1356 – 1376, največji tovrstni na svetu. Trdnjava se na zanimiv način nadaljuje v most Ponte Scaligero oz. Ponte di Castelvecchio čez Adižo. Most je bil zgrajen iz obrambnih razlogov, vendar je kljub temu lepo srednjeveško mojstrsko gradbeno delo. Na drugi strani reke se nahaja obsežen nekdanji vojaški kompleks, avstrijski Arsenal, ki ga danes obdaja javni park.

Valentinov festival ljubezni
Če se vrnem k mestu ljubezni, mesto gosti v času Valentinovega festival posvečen ljubezni, ko je mesto okrašeno s številnimi srčki, večerna osvetlitev je prav tako v silu srčkov, na Dantejevem trgu pa najdete več stojnic s kulinariko in darili na tematiko praznika zaljubljenih… Festival se je letos zaključil športno – z Julijinim maratonom.

Krajši video o dogajanju v mest (15.2.2020):

Tags : amfiteatercapuleticitta dell'amoredantejev trgduomomesto ljubeznimontegipiazza brapiazza erbepisma julijiromeo in julijascaligeriveronaveronsko operno poletjeWilliam Shakespeare
admin

The author admin

Leave a Response

Copyright © Ksenija Glažar
error: Content is protected !!
UA-128967845-1