close
Vršič
Print Friendly, PDF & Email

Gorski prelaz Vršič je z 1.611 m n.v. naš najvišji cestni prelaz. Cesto, ki povezuje Gorenjsko (Kranjska Gora) s Primorsko (Trenta) so gradili ruski vojni ujetniki. Veliko jih je med gradnjo umrlo, še več jih je pokopal plaz. Danes je prelaz priljubljena izletniška točka in izhodišče za planinske ture. Ogledamo si lahko Rusko kapelico, pa Prisankovo okno, poiščemo podobo Ajdovske deklice, ostanke nekdanje tovorne žičnice in se okrepčamo v več planinskih kočah.

Vršič, cestni prelaz s 50 serpentinami
Vršič je  z 1.611 m n.v. najvišji cestni prelaz pri nas in gorsko sedlo. Visokogorska cesta, ki povezuje Gorenjsko (Kranjska Gora) s Primorsko (Trenta) ima od Kranjske Gore do Loga v Trenti kar 50 serpentin (24 na kranjskogorski strani in 26 na strani Trente).
Asfaltna in deloma tlakovana cesta, ki so jo  zgradili med 1. svetovno vojno vojni ujetniki, predvsem Rusi, pelje iz smeri Kranjske Gore mimo jezera Jasna, več planinskih domov do Tičarjevega planinskega doma na Vršiču, ki stoji že na trentski strani, tik nad samim prelazom.
Prelaz je, ko zapade sneg, zaradi nevarnosti plazov pogosto zaprt. A kljub temu ne sameva, saj je priljubljen pri turnih smučarjih in sankačih.

Cesto so gradili vojni ujetniki
Kranjsko sedlo, kot so prelaz sprva imenovali, je bila povezava med Kranjsko Goro in Trento že pri starodavnih ljudstvih. V Slavi vojvodine Kranjske ga je opisal že Janez Vajkard Valvasor.
Skozi zgodovino je prelaz menjal več imen: Jezerca, Kranjski vrh, Mojstrovka Pass, Apenverein. Leta 1901 so na prelazu postavili prvo kočo Vosshutte, danes je to Erjavčeva koča. Enajst let kasneje ji je sledila še Slovenska koča, danes Tičarjev dom, poimenovan po zdravniku in planincu dr. Josipu Tičarju.
Avstrijci so tod leta 1907 organizirali vojaške vaje, ki si jih je ogledal sam nadvojvoda Franc Ferdinand. V ta namen so zgradili zasilno cesto in več mostov ter s tem postavili traso za bodočo cesto.
23. maja 1915 je  Avstro-Ogrsko napadla Italija, na slovenskem ozemlju se je oblikovala Soška fronta. Ker je bil ta del Slovenije odročen in je imel slabe cestne povezave, je avstrijsko poveljstvo za oskrbo svojih čet čez prelaz Vršič začelo graditi cesto. V Kranjsko Goro je prišlo več kot 10.000 ruskih vojnih ujetnikov. Širili in utrjevali so že obstoječo cesto, gradili zidove in mostove, klesali kamenje ter opravljali različna zemeljska dela. Trasa ceste je bila razdeljena na 12 oziroma 13 odsekov, dela na vseh so potekala hkrati. Cesto so poimenovali po nadvojvodi Evgenu kot »Erzherzog Eugen Strasse«.
Promet je stekel novembra 1915, da so lahko dostavili tovor za fronto, a je prevoz začasno preprečeval snežni plaz. Vse do preboja fronte so cesto neprestano širili in jo vzdrževali. Zaradi velike nevarnosti snežnih plazov so delali pod zaščito protilavinskih streh, a tudi te niso vedno vzdržale. Do velike tragedije je prišlo 8. marca 1916. Z južnega pobočja Mojstrovke in Robičja je pridrvel uničujoč plaz, ki je med drugim povsem uničil naselje ruskih ujetnikov. Po uradnih podatkih naj bi umrlo 200 do 300 ruskih ujetnikov in stražarjev, domačini pa so navajali število 600. Na tragični dogodek danes spominjata grobišči pod Erjavčevo kočo in grobnica ob Ruski kapelici, kamor so prenesli posmrtne ostanke leta 1937.
V spomin vsem žrtvam so ujetniki postavili Rusko kapelico, avstrijski oficirji pa lesen križ poimenovan Ruski križ.
Cesta s kranjskogorske strani se danes imenuje Ruska cesta.

Kaj si na Vršiču ogledati

RUSKA KAPELICA
Ruska kapelica, ki se nahaja v 8. serpentini ceste, med Mihovim domom in Kočo na Gozdu, je spomenik vsem žrtvam izgradnje ceste. Lesena kapela urejena v pravoslavnem slogu, je posvečena sv. Vladimirju. Leta 1916 so jo zgradili preživeli ruski vojni ujetniki. V skromni notranjosti so zanimivi oltar z ikonostasom, kovani lestenci  in svečniki.
Umrli ruski ujetniki so pokopani v Trenti, večina pa v skupnih grobovih na Vršiču in pod njim, v kamniti grobnici v obliki piramide z napisom v ruščini »Sinovom Rusije«.
Društvo rusko slovenskega prijateljstva vsako leto organizira ob kapelici spominsko slovesnost. 

NARAVNO OKNO V STENI PRISANKA
Prisank (2.547 m, tudi Prisojnik) velja za najmogočnejšo goro Julijskih Alp. Ob njegovem boku je dobro vidna Škofova glava, skalnati greben. Mati narava se je na tej mogočni gori poigrala na dveh mestih. Na njegovi desni strani (pogled iz strani ceste na Vršič) je ustvarila kar 80 metrov visoko in 40 metrov široko mogočno okno. Na videz, od zelo daleč, izgleda kot majhna luknjica. Nastalo je z udorom, ki se je s preperevanjem večal v sedanjo odprtino.

AJDOVSKA DEKLICA
V steni Prisojnika je narava ustvarila še podobo obraza, ki naj bi bil po legendi obraz okamenele Ajdovske deklice.
Legenda pravi, da so ajdovske žene Kranjskogorcem prerokovale usodo ob rojstvu in svetovale, kdaj je pravi čas za setev in žetev. Ena izmed njih je sinu lovca prerokovala, da bo ustrelil zlatoroga, ki živi v okoliških gorah. Ajdovske žene so se ob prerokbi razjezile in ajdovsko deklico spremenile v skalo.

OSTANKI TOVORNE ŽIČNICE
Vojni ujetniki so poleg ceste gradili še tovorno žičnico, da bi povečali promet čez prelaz. Začetna postaja je bila v Kranjski Gori. Razdeljena je bila na več odsekov. Kjer je bil naklon večji, je bil odsek žičnice krajši, kjer pa je bil naklon majhen pa je bil odsek daljši. Tovor, ki ga je prenašala, je bil težak okoli 1000 kg in je bil obešen na kljuke, te pa so bile pritrjene na glavno jeklenico. Elektriko za obratovanje žičnice je sprva zagotavljal bencinski agregat, kasneje pa so na reki Pišnici zgradili hidroelektrarno. Na nekaterih mestih se je obešen tovor zelo približal tlom, kar so včasih izkoristili ruski ujetniki in kradli različen material, še posebej hrano. Kraje so bile po navadi kaznovane s smrtjo.

Več planinskih koč, kjer se lahko okrepčamo
Na vrhu se lahko odpočijete in okrepčate v več planinskih kočah: Mihov dom (1.085 m), Koča na Gozdu (1.226 m), Tonkina koča, Erjavčeva koča (1.515 m), Tičarjev dom (1.620 m) in Poštarski dom (1.725 m).
Mihov dom je bil pred kratkim razglašen za Naj planinsko kočo 2020.

Izhodišče za pohodne ture
Vršič je priljubljeno izhodišče za planinske ture na vrhove Mala Mojstrovka (2.332 m) in Velika Mojstrovka (2.366 m), Planja (2.453 m), Prisojnik (Prisank) (2.547 m), Razor (2.601 m), Šitna glava (2.087 m), Slemenova špica (1.911 m), Sovna glava (1.750 m), Suhi vrh (2.109 m) ter krajše sprehode po bližnji okolici.

Priljubljen kolesarski podvig
Vsako prvo nedeljo v septembru poteka po cesti mimo kapelice kolesarska prireditev Juriš na Vršič. Posebno doživetje pa je »Red Bull Goni Pony«, ko se udeleženci povzpnejo na vrh s poniji, kot pove ime samo. Letos je Luka Kovačič kot prvi na tovrstnem kolesu od klasičnega starta pri »Leku« do cilja prikolesaril v času pod 40 minutami. Rekord tako znaša 39 minut in 39 sekund (5.9.2020).

Tags : prelaz vršičprisankprisank ajdovska deklicaprisankovo oknoruska kapelicavršič planinska kočavršič pohodne turevršič serpentine
admin

The author admin

Leave a Response

Copyright © Ksenija Glažar
error: Content is protected !!
UA-128967845-1