Babno polje – najhladnejša slovenska vas

Babno Polje je gručasta vas z malo manj kot 350 prebivalci, ki spada v Občino Loška dolina. Razvila se je v jugozahodnem kotu istoimenske visoke planote oziroma kraškega polja. Zaradi zaprtosti kotline in osojne lege ima zelo mrzle zime. K vasi spadata še zaselka Bukovica in Hrib, ki se nahajata ob severnem robu kraškega polja. Velja za najhladnejši naseljeni kraj v Sloveniji, z najnižjo uradno zmerjeno temperaturo -34,5 stopinj Celzija.

Več razlag imena vasi
Babno Polje se v listinah prvič omenja leta 1402, ko se je razvilo na Zavodih pod Šmarnim gričem. Leta 1528 so ga požgali Turki in ni bilo obnovljeno. Za začetek sedanjega Babnega Polja tako štejejo leto 1719.
O izvoru imena vasi obstaja več razlag. Prva se navezuje na  ženo – babo. Po legendi naj bi se neka ženska – baba ob turškem napadu zakopala v gnoj in tako edina ostala živa. Druga razlaga se navezuje na starega očeta (babo) v spomin na pradede po pustošenju Turkov. Maks Pleteršnik razlaga, da je babna ali babina neka gozdna zel. Karel Hojkar pa je v potopisni črtici Iz Loža v Čubar leta 1860 zapisal, da so se pregnani prebivalci vrnili in začeli zidati »drugo vas ter ji dali ime Babno Polje, to je Malo polje«. Pridevnik babji, babni (babin) lahko pomeni tudi nekaj slabšalnega, manj kakovostnega in se navezuje  na manj rodovitno polje od polja v Loški dolini in ostrejše, manj prijazno podnebje in pogoste slane v pozni pomladi.

Bolj kot mraz pritegnejo obiskovalce številne zanimivosti
Med Babnim Poljem in bližnjim Prezidom na hrvaški strani se nahajajo ostanki rimskega zapornega obzidja. Mejni kamen je nekoč označeval mejo med Avstrijo in Ogrsko, sedaj pa med Slovenijo in Hrvaško.
Vas krasi župnijska cerkev svetega Nikolaja iz konca 17. stoletja. V čast padlim borcem v drugi svetovni vojni je po vasi in okoliških gozdovih postavljenih več deset spomenikov.
Zanimiv je tudi dvorec Babno Polje. Manjši gradič na griču Bukovica so si najprej postavili Snežniški Lichtenbergi in ga kmalu prodali čabranskim grofom Paravićem. Med drugo svetovno vojno so se vanj naselile redovnice iz Štajerske. Po njihovem odhodu se je spremenil v partizansko skladišče hrane za bolnišnice, dokler ga Nemci niso požgali. Razvaline dvorca so pozneje uporabili za gradnjo Zadružnega doma.
Nekoč je veljal za zelo skrivnosten kraj tudi hrib Vražji vrtec. Na njem naj bi se nahajali ostanki prazgodovinskega mesta z zakopanim zakladom. Odkopati naj bi se ga dalo po lokalnih zgodbah le ponoči, ko so tod hudiči plesali skupaj s čarovnicami vražji ples.  Danes je priljubljen za prijetne nedeljske pohode.

Slovenska »Sibirija«
V vasi so že dvakrat izmerili najnižjo temperaturo v Sloveniji in sicer -34,5 °C. Januarske temperature zraka tu niso dosti višje kot od tistih na skoraj 2.000 m višji Kredarici v Julijskih Alpah. Na dnu polja namreč prihaja do močnega toplotnega obrata, posledica tega pa so pogoste pozne spomladanske in zgodnje jesenske pozebe.
Zaradi toplotnega obrata je bila izmerjena najnižjo temperaturo v naseljenem kraju ( –34,5 °C) v Babnem polju dne 15. in 16. februarja leta 1956, neuradno pa nja bi bila leta 1929 celo –39,6 °C. Hladno je bilo tudi 1. aprila 2005, ko je bilo v nižjem delu polja neuradno izmerjenih –36 °C.

Dejavni in ponosni vaščani
Vaščani so tudi zelo aktivni in se združujejo v različna društva kot npr. Športno društvo Planjava Babno Polje, prostovoljno gasilsko društva, Lovska družina Babno Polje  in Kulturno-umetniško društvo.
Vaščani vsako leto ob božiču postavijo jaslice.
V Babnem polju se je rodil slovenski izseljenski pisatelj Frank Troha Rihtarjev (1894 – 1980). Njegov oče je leta 1905 odšel v Ameriko. Kot 18-letni fant je sledil očetu v Ameriko. Silno domotožje je premagoval s sodelovanjem v slovenski skupnosti izseljencev v Barbertonu, Ohio, ZDA in pisanjem za različno slovensko izseljensko časopisje.