Biseri Krasa

Kras je apnenčasta planota na JZ Slovenije, vpeta med Tržaškim zalivom, Vipavsko dolino, Brkini, Pivko in Istro. Teran, pršut, osmice, burja, skrivnostni podzemni svet, kraške jame, vrtače, zapuščene kali, kamnite hiše, vse to je Kras. Je doživetje v vsakem letnem času, najlepši pa je jeseni, ko zažari v ognjeni rdeči barvi in pisanih listih vinske trte, kar daje pokrajini poseben čar. Po kraških vaseh smo sprehajali in kolesarili skoraj cel teden. Katera je najlepša, o tem mora presoditi vsak sam.

ŠTANJEL – vas z ozkimi ulicami s kamnitimi hišami in bogatimi kamnoseškimi izdelki

Štanjel se terasasto dviga proti vrhu griča Turn. Stari, srednjeveški, del vasi dominira na griču (Gornja vas), spodnji ali novejši (Dolnja vas) pa se je razvil ob glavnih prometnicah proti Komnu, Novi Gorici in Sežani. Ogledate si lahko grad z galerijo Lojzeta Spacala. Sprehodite se do najvišje točke na vrhu Turna z ostanki rimskega obrambnega stolpa, ki se imenuje Ledenica ali Gledanica in ob poti do tja opazujte lepo a enostavno kraško arhitekturo. Drugi pa je Stolp na vratih ali Kobdiljski. Cerkev sv. Danijela je bila sezidana med leti 1455 in 1460, današnjo baročno podobo pa je dobila v 17. in 18. stoletju. Leta 1609 ji je bil prizidan zvonik, ki je z limonastim ostrešjem simbol vasi. Domnevno najstarejša stavba z arhitekturnimi značilnostmi prvotnih kraških hiš je Kraška hiša. V pritličju je urejen gospodarski del, v prvem nadstropju pa spalni in kuhinjski del. Ima lepo ohranjene kamnite žlebove po katerih je pritekala deževnica v bližnji vaški vodnjak. V spodnjem delu vasi se nahaja še avstro-ogrsko vojaško pokopališče.
V Štanjelu je na seznamu nujnih ogledov še Ferrarijev vrt, ki ga je uredil za dr. Enrica Ferrarija Maks Fabiani. Kot najpomembnejša parkovna ureditev iz časa med obema vojnama je uvrščen med spomenike državnega pomena in ima status krajinskega parka. V njem so ohranjene številne zelenjavne in cvetlične grede, rastline in drevesa, pergole, balinišče, razgledišče, paviljon in bazen, ki se je napajal z vodo iz posebej zasnovanega vodovodnega sistema, tako da je zbiral meteorno vodo štanjelskega griča. Danes je park priljubljen prostor za poročna slavja.

Več o Štanjelu: Štanjel

Štanjel 

KOMEN – središče Komenskega Krasa
Kot pomembno upravno, gospodarsko, politično in kulturno središče je ta vas zaživela že konec 19. stoletja, ko so se razvile številne obrtne dejavnosti, gostinstvo, trgovine in upravne funkcije. V času med obema vojnama so radi prihajali sem na počitnice in nedeljske izlete meščani iz Trsta, Tržiča in celo Benetk. Zaradi ugodne klime je nastal zdravstveni center, tu sta delovali dve koloniji za otroke in center za pljučne bolezni. Med vojnama je tod vodila vojaška železniška proga, leta 1944 je bila cela požgana in vaščani deportirani na Bavarsko. Po vojni pa je vas ponovno zaživela.
Na manjši vzpetini v središču stoji baročna cerkev sv. Jurija, na osrednjem trgu pod njo pa stara šola iz leta 1896, danes kulturno-umetniški prostor. Na osrednjem trgu se nahaja še kulturni dom in spomenik padlim žrtvam v NOB in izgnanstvu. Na pročelju kulturnega doma je vzidanih več spominskih plošč pomembnim osebnostim. Nekdanjo Vilo Storici, danes zdravstvena postaja, je zasnoval Maks Fabiani leta 1934 za takratnega komenskega zdravnika Danila Storiča. V gozdu Draga si lahko ogledate avstro-ogrsko vojaško pokopališče, kal Luže, starodavni zbiralnik ali pa se sprehodite po gozdni in sprehajalni učni poti parka Cirje. V Komnu so številne trgovine, bencinska črpalka, pošta, banka z bančnim avtomatom, gostilna s prenočišči in okrepčevalnice.

SVETO – vas s pristno gručasto zasnovo in tradicionalno kraško kamnito arhitekturo, Sveto
Dober kilometer iz Komna se nahaja slikovita (meni ena najlepših) vasica Sveto, ki se je razvila ob nekoč romarski cerkvi sv. Tilha, h kateremu so se zatekali v stiskah, ob naravnih ujmah in drugih nesrečah, dekleta pa so ga prosile za dobrega moža. Med vojnama je nudila zatočišče avstro-ogrskim vojakom, ki so tu imeli bolnišnico, pokopališče in lekarno, pozneje pa tudi partizanom. Posebnost cerkve je cerkvena ladja osmerokotne oblike iz leta 1576, ki jo pokriva strešna konstrukcija dežnikaste oblike, sloneča na enem samem (nekdaj lesenem) stebru. Ob cerkvi stoji starodavna lipa, kjer so se nekoč vaščani pogovarjali o raznih vaških zadevah in dogovarjali o medsebojni pomoči. Zanimive za ogled so številne kaverne, kali in lokve.

LOKEV – zanimivo izhodišče za izlete
Tik ob meji z Italijo leži vas Lokev, ki je dobila ime po veliki lokvi (kalu), kjer so napajali živino. Starejši, zgornji del vasi, je strnjen okoli župnijske cerkve sv. Mihaela in gotske kapelice Marije Pomočnice. V novem delu stoji znana pršutarna. V bližini je kobilarna Lipica, kraška jama Vilenica, nad pa se dviga hrib Kokoš. Sredi vasi se nahaja stolp iz leta 1487, ki je služil obrambi pred Turki, kasneje je postal vaška žitnica, danes pa je v njem vojaški muzej.

KOBDILJ – domovanje Fabianijev

Ustaviti smo se tudi v vasici Kobdilj. Družina Fabiani, ki je tu živela od 17. stoletja dalje, je obogatela s prodajo vode, na posestvu so imeli enega redkih nepresahljivih vodnih virov. Iz te družine izhaja znani arhitekt, urbanist in izumitelj Maks Fabiani (1865–1962). O vasi in Fabianijevih pripoveduje knjiga “Murva Fabianijevih. Stoletje miru na Krasu.” Na slikovitem trgu so tri spahnnjence in nad njimi dimniki. Na hišni številki 39 v gornjem Kobdilju se nahaja Fabianijeva vila, ”Serzentova domačija“. Kmečki dvorec z več bivalnimi in številnimi gospodarskimi poslopji je imel tudi rastlinjak in razkošen zimski vrt. Žal danes ni odprt za turistične obiske. Na pokopališču stoji poznogotska cerkvica sv. Gregorja, sezidana v letih 1463–64. Na obrobju vasi se nahaja avtomatiziran astronomski observatorij. V vasi je bil rojen tudi škof Anton Mahnič (1850–1920).

Številne manjše prav tako lepe vasice
V Tomaju smo si ogledali še domačijo pesnika Srečka Kosovela. Številne primerke ljudskega stavbarstva (portali, okenski okvirji, vodnjaki) krasijo Kobjeglavo. V središču vasi se nahaja spomenik NOB v obliki stiliziranega kraškega doma s kolono, vodnjakom, kamnitimi stenami in s skrlami krito streho. Najbolj pa je znana po pršutarni, ki sprejema vnaprej napovedane skupine in je poleg Šepulj največja v Sloveniji. In pa Pliskovica, Kosovelje…

DUTOVLJE – Pepin kraški vrt in Pepina zgodba

Pohodništvo, kolesarjenje in osmice
Najpomembnejše zanimivosti si sicer lahko ogledamo v enem dnevu, a bi bil to res izlet na hitro. Mir in spokojnost, po katerih so ti kraji najbolj znani, boste začutili šele, če tu prespite, za vsaj par noči. Mi smo kraje raziskovali peš, se podali po različnih tematskih pohodnih poteh, del Krasa pa tudi prekolesarili. Vmes smo se ustavili in obiskali lokalne rokodelce in obrtnike in jih opazovali pri njihovem delu.
Kras je znan tudi po odlični kulinariki. Odvisno od letnega časa predlagam obisk osmic, kjer se na najlepši način spoznamo z lokalno kulinariko. Sicer pa ima večina vasi gostišča z domačo hrano. Da o ambientu – mize pod krošnjo mogočnih dreves, volj po začimbah in sivki, ne govorim… Mi se občasno vračamo in še se bomo.