Bjelovar – nekoč vojaško mesto, danes mest sira in keksov

Ob omembi Bjelovarja, ga vedno najprej povežem s kmetijstvom in živilsko predelovalno industrijo, kar je še danes glavna značilnost mesta in okolice. Nisem pa vedela, da je mesto nastalo načrtno, z odlokom Marije Terezije in to zaradi vojaško obrambnih razlogov. Danes se po središču mesta, ki se nahaja v osrednjem kvadratu mestnega načrta, od koder vodi par kratkih ulic z nekaj bari in trgovinami, zelo hitro sprehodimo. Skupaj z okoliškimi zanimivostmi, je to lep enodnevni izlet v manj znano notranjost Hrvaške, kjer še ni velike gneče turistov, domačini pa so izredno prijazni in radi povedo marsikatero zanimivo zgodbo.

Mesto šele z odlokom Carice Marice
Mesto je nastalo na planoti v južnem delu Bilogore (nizko gričevje, najvišji vrh Rajčevica – 309 m nv, bogato z nafto, zemeljskim plinom in lignitom).
Mesto, kateremu pripada še 30 manjših naselij, ima ca. 41 tisoč prebivalcev, Bjelovarsko – Bilogorska županija, katere središče je, pa ca. 110 tisoč prebivalcev. Velja za eno najmlajših mest na Hrvaškem. Nastalo je iz vojaških razlogov leta 1756. Mesto je znano po večstoletni tradiciji proizvodnje in predelave mlečnih izsledkov, predvsem sira. Glas o mestu pa so v svet ponesli rokometaši, ki so leta 1972 postali celo evropski prvaki.
Čeprav je bilo mesto Bjelovar načrtno zgrajeno šele leta 1756 z odlokom dunajskega dvora, pa je bilo širše območje poseljeno že veliko prej.  Arheološke najdbe dokazujejo, da je bil širši prostor poseljen že v času bronaste in železne dobe. Intenzivnejši razvoj mesta se je pričel s prihod Rimljanov, po padcu zahodnega rimskega cesarstva pa je območje postalo obrobno in manj pomembno. V srednjem veku je bilo na širšem območju nekaj manjših župnij, a brez nekega večjega in pomembnejšega središča. Z napadi Turkom, je postajala vse bolj očitna potreba po večjem, osrednjem središču.  V času Turkov je bilo to območje del t.i. Vojne krajine, kjer so bivali Uskoki, ki so bili begunci pred Turki in plačanci za boj proti Turkom. Pravijo, da so bili pripravljeni za boj noč in dan. Dunajski strategi so sredi 18. stoletja začeli razmišljati o vzpostavitvi novega centra regije, sprva za vojaške namene. Gradnja mesta se je začela z odlokom Marije Terezije, da bi postalo središče polka varaždinskega generala, leta 1756. Marijo Terezijo domačini še danes nazivajo s »Carica Marica«. Sprava so bili v mestu naseljeni vojaki in urejene stavbe za potrebe vojske, sčasoma pa se je mesto začelo razvijati in širiti.
Mesto je precej stradalo v času Domovinske vojne, ko je bilo precej stavb v mesto porušenih in uničenih.

Keksi, sir in traktorji
Na razvoj mesta in večanje števila prebivalstva je vplival razvoj železniškega omrežja, na katerega se je priključil tudi Bjelovar. Prvi industrijski obrati so nastali na prehodu iz 19. v 20. stoletje: prvi mlin, tovarna kavnih nadomestkov oziroma cikorije (največja na območju Avstro – Ogrske), predelava mesa, sira, kmetijskega mehanizacije… V času Jugoslavije je bilo menda ravno tu zabeleženega največ goveda v državi, kar se kooperantov oddaje mleka tiče, pa še mesto danes prednjači.
Še dane je Bjelovar precej močan gospodarski center države, predvsem živilsko predelovalne industrije: v Bjelovarju se tako nahaja tovarna sirov Sirela, tovarna keksov in rezin Koestlin, od tu izvira podjetje Pevec z verigo trgovin, podjetje Troha dil izdeluje okna in vrata, Commerce pohištvo, Iveren plošče iverne in furnirne izdelke, Metalind požarna vrata, Mittner manjše traktorje in podobno.
Sicer pa je Moslavina, kot regija, kateri mesto širše pripada, znana še po nafti in zemeljskem plinu, v zadnjem času pa se vse bolj uveljavlja vinogradništvo in sadjarstvo.

Kaj si v Bjelovarju ogledati?
Glavna zanimivost mesta je njegova načrtna, kvadratasta struktura. Mesto ima kvadratasto obliko s pravokotno in simetrično shemo, kjer se v središču nahaja osrednji mestni trg poimenovan po Evgenu Kvaterniku. Trg je nastal v času ustanovitve mesta, vendar je tekom zgodovine večkrat spremenil ime.
Osrednji park obdajajo stavbe nekdanje vojaške uprave in stanovanja častnikov – stavba Đurđevca in polka Križevcev, stavba Bjelovarsko-križevaške županije, vojaško poveljstvo, čitalnica in cerkev sv. Terezije Avilske z župnijskim uradom.

Danes je na severni strani trga poslopje Turistične skupnosti, poslovnega parka, poslovnih in gostinskih objektov. Na vzhodni strani so mestni muzej, mestni arhiv, katedrala sv. Terezije Avilske in poslovne stavbe. Na južni strani so radio in uredništvo Bjelovarsko-bilogorskega časopisa Bjelovar , Bjelovarsko gledališče , Narodna knjižnica in čitalnica Petar Preradović ter poslovne stavbe. Na zahodni strani trga je mestna hiša, pošta in pisarna.
Poleg vojakov so se na travi v središču mesta nekoč zbirale krave, preden so jih gnali na pašo v okolico mesta.
Trg obdajajo štirje kipi, ki predstavljajo zavetnike posameznih vojaških enot v Bjelovarju: kip sv. Terezije Avilske iz 1777, kip sv. Jurija in sv. Jelene Križarice iz 1778 in kip sv. Ivana Nepomuka
Sredi trga je nekoč stal vodnjak, blizu so kmetje nekoč prodajali kmetijske pridelke. Leta 1943 pa je bil zgrajen iz marmorja iz otoka Brač glasbeni paviljon, ki naj bi bil največji kamniti paviljon v Evropi.
V parku so postavili spominsko obeležje padlim hrvaškim veteranom z območja in okolice Bjelovarja.
Park v sklopu trga je bil pred kratkim nagrajen za najlepši park v celinski Hrvaški. V parku je približno 40 vrst dreves in grmov. 

Bjelovarska katedrala je katedrala šele od leta 2009, ko je papež Benedikt XVI ustanovil Bjelovarsko-Križevsko škofijo, za prvega škofa pa dal postaviti Vjekoslava Huzjaka. Prej župna cerkev posvečena sv. Tereziji Avilski je tako postala stolna. V Bjelovarju sta takrat brata Hubert in Ignatius Divisch, Čeha po narodnosti, našla majhno kapelico, zato so se odločili zgraditi cerkev. Cerkev je bila zgrajena leta 1770 , blagoslovljena pa 1772 , na praznik sv. Terezije Avilske, ki je bila španska svetnica in cerkvena učiteljic ter tudi zavetnica avstrijske cesarice Marije Terezije , ki je leta 1756 ustanovila Bjelovar .
Granata je med oboroženim spopadom v Bjelovaru med hrvaško vojsko in JNA je v cerkev zadela granata, ki je 29. septembra 1991 ubila tri ženske. Na sprednji plošči župnijskega urada je bila postavljena spominska plošča umrlim ženskam. 

V centru mesta si lahko ogledamo še pravoslavno cerkev sv. Trojice iz 1772 leta z lepimi ikonostasi,  sinagogo, ki je od druge svetovne vojne dalje Dom kulture, fontano »Povratak panonskih kitova« in še veliko več.
Mesto tekom leta gosti več dogodkov in festivalov. Najbolj znani festival je poimenovan po Mariji Tereziji – Terezijana in poteka poleti ter ga spremlja pestro kulturno in zabavno dogajanje. V mesto gostijo še gledališki festival, festival tolkalcev, dneve sira, večer nacionalnih manjšin, božni koncert in advenstno dogajanje in drugo. Zelo dobro obiskano je tudi mestno sejmišče, ki tekom celega leta organizira več odmevnih sejmov.