Dachau (Nemčija)

Ca. 20 km severno od Munchna se na nekdanjem območju taborišča nahaja spominski park Dachau, kjer se lahko sprehodimo po območju nekdanjih taboriščnih barak in ogledamo razstavo o taborišču.

Prvo koncentracijsko taborišče, sprva za politične nasprotnike
Taborišče v Dachau je bilo prvi večji tovrstni objekt nacističnega režima. Odprli so ga že leta 1933 in sicer na močvirnem območju opuščene tovarne streliva. Glavna pobudnika za ustanovitev taborišča sta bila nacista Heinrich Himmler, načelnik policije v Münchnu, in Hermann Göring, kasneje drugi človek tretjega Reicha. Veljalo je za prvo koncentracijsko taborišče, v katerem so najprej »prevzgajali« politične nasprotnike (antinaciste).
V prvem letu je bilo zaprtih okrog 4.800 jetnikov, predvsem nasprotnikov nacizma, nato pa so za »prevzgojo« zaprli še Jehovove priče, Rome, homoseksualce in kriminalce. Sčasoma so sem pošiljali vse več Judov in kasneje še Slovanov, med njimi so se znašli tudi mnogi  Slovenci.
V začetku leta 1937 so enote SS prisilile ujetnike, da prenovijo stavbe taborišča Dachau na območju sedanjega taborišča. Kasneje so dodajali nove taboriščne stavbe.

Dachau vzor za ostala taborišča
Ker je kmalu dobilo sloves prvega učinkovitega delovnega in uničevalnega taborišča v takratnem tretjem rajhu, je bil vzor za vsa kasneje odprta taborišča. Število judovskih jetnikov je vedno bolj naraščalo, najbolj je naraslo med 10. na 11. novembrom 1938, ko je Hitler izvedel kristalno noč in zaprl 10.000 Judov. Nekaj časa je bilo del vojnega centra za vaje enot SS, kjer so razvijali uničevalske in prevzgojne tehnike.

Dachau je obsegal 32 barak
Taborišče je bilo razdeljeno v dve območji: ožje taborišče in območje krematorija ter širše območje s tovarnami, vrtovi in drugimi obrati ter podružnicami. Taboriščna cona je zajemala 32 podolgovatih pritličnih barak. V taborišču so bili zaprti skoraj izključno moški. Del barak je bil urejen kot hiralnica, del pa za medicinske poskuse na ljudeh. Na jetnikih so preizkušali zdravila proti tuberkulozi, antibiotike, analgetike, jih pustili krvaveti, da so z njihovo krvjo lahko s transfuzijo pomagali, komur so pač želeli. Na dodatno ograjenem zemljišču so morale biti posebna kuhinja, pralnica in drugi funkcionalni prostori.

Taborišče Dachau je bilo osvobojeno aprila 1945
Delovalo je do 29. aprila 1945, ko so ga osvobodili Američani. Ob osvoboditvi je bilo registriranih okrog 70.000 zapornikov v Dachauu in sestrskih taboriščih. Število žrtev med letoma 1933 in 1945 se giblje okrog 188.000, med letoma 1940 in 1945 okrog 28.000. Evidentirane so zgolj žrtve, ki so uradno umrle po prihodu v taborišče, številne so pobili, še preden so jih popisali in razporedili v taborišče ali podružnice.
Po vojni so morali zaradi higienskih in zdravstvenih vzrokov barake požgati. Obnovljeni sta le dve baraki, ohranjeni pa so betonski temelji vseh ostalih.

Danes spominski park in muzej
V stavbi, kjer sta bili med 2. svetovno vojno menza in kuhinja, se danes nahaja muzej. Ohranjena je še komandantura, ki je bila za tako strašno in veliko taborišče presenetljivo majhna. V pritličju so bili prostori za SS-stražarje na dolžnosti in za počitek in seveda slovita kovinska vhodna vrata z napisom Arbeit macht frei. (Delo osvobaja).

Koristne informacije

Spominski park in razstavo si lahko ogledamo brezplačno. Ob vhodu vanj se nahaja večje parkirišče (plačilo parkirnine: 3 evre) in Center za obiskovalce, kjer lahko najamete avdio vodnik (4,50 evra).

Lokacija: KZ-Gedenkstätte Dachau