Dovje je razložena gorenjska vas z gručastim jedrom. Nahaja se v Zgornjesavski dolini, nad levim bregom reke Save Dolinke in nad cesto, ki vodi od Jesenic proti Kranjski Gori. Nastala je na vršaju, ki ga je nasulo več potokov izpod karavanške Kepe. K vasi spadata še zaselka Mlinca in Vatiš. Danes spada z okrog 630 prebivalci v občino Kranjska gora. Obiščite Dovje na vašem izletu po Gorenjski.
Ime je dobila po dolgih njivah
Dovje je vas s tisočletno zgodovino. V zgodovinskih virih se kot »Dolgo Polje« prvič omenja med letoma 1029 in 1045. Ime naj bi dobila po dolgih njivah, ki so jih v terasah pod vasjo obdelovali domačini. Posest Dovje se je v zgodovinskih virih omenjala v letih 1015 in nato 1033. Takrat sta škof Konrad II in grof Alberik dovško posest podarila freisinškim škofom.
Lepo ohranjena alpska arhitektura
V vasi si lahko ogledamo župnijsko cerkev sv. Mihaela, ki izvira iz začetka 14. stoletja. Njen arhitekturni slog je mešan, saj je tekom stoletij doživela več prezidav. Njena posebnost je freska Jezusovega križanja.
Ob cerkvi se nahaja zanimivo pokopališče, kjer so pokopani številni ponesrečeni planinci s triglavskega pogorja. Med drugimi so tu pokopani tudi Klement Jug – filozof, alpinist, pisec in utemeljitelj modernega slovenskega alpinizma, Janez Polda – smučarski skakalec ter Fanny Susan Copeland – profesorica angleškega jezika in ljubiteljica slovenskih gora, pionirka slovensko-angleškega in škotskega spoznavanja ter drugi.
Ob glavni cesti stoji spomenik Jakobu Aljažu, ki zre proti Triglavu. Vas je ohranila staro kmečko tradicijo. Ob sprehodu po vasi opazimo številne alpske arhitekturne značilnosti, kot npr. polkrožna vhodna vrata v kmečke hiše in čopaste strehe. Sredi vasi stoji stara obnovljena kovačnica, v kateri se danes nahaja gostilna Pr’ Katr. Ime je dobila po krepostni in delovni ženski, ki je nekoč tukaj živela. Zanimiva je tudi Pehtutova hiša s spominsko ploščo nekdanjemu lastniku hiše. Ivan Brence – Pehtut je bil odločen kmet, ki se je med prvo svetovno vojno uklonil ukazu oddaje vola avstroogrski vojski. Zato so ga vojaki odpeljali in zaprli. Na sodišču se je odzval z znamenitimi besedami »Kar sem reku, sem reku,«, zato so ga ustrelili. Vas je idealno izhodišče za številne pohode.
Ponosni na Jakoba Aljaža
Na Dovjem je med leti 1889 do svoje smrti leta 1927 župnikoval skladatelj, domoljubu in gornik Jakob Aljaž. Uglasbil je znani napev Oj Triglav moj dom in bil pobudnik gradnje številnih planinskih koč in poti. Bil je zagovornik slovenstva, narodni buditelj in sodeloval pri ustanovitvi Slovenskega planinskega društva. Najbolj znan je po odkupu zemljišča na vrhu Triglava leta 1895. V župnišču je urejena njegova spominska soba.
V neposredni bližini vasi se nahaja manjši, družinsko vodeni kamp Kamne. Sicer pa domačini ponujajo številne apartmaje in sobe.
V vasi poteka veliko prireditev
Najdaljšo tradicijo v vasi ima prireditev Večer na vasi, ki poteka ob začetku poletja, stara je že več kot trideset let. Ideja zanjo se je porodila članom sekcija za ljudske običaje pri Kulturnem društvu Jaka Rabič, danes pa poteka v organizaciji Turističnega društva Dovje – Mojstrana.
Konec avgusta potekajo v spomin na prihod Aljaža 27. 8. 1889 na Dovje Aljaževi dnevi. V soboto dopoldne je tradicionalni Gustlnov pohod na Dovško Babo, v nedeljo pa zaključek v Vratih.
Na 8. marec dobite na trgu Pr’ Katr pasulj s kranjsko klobaso. Ideja o osmomarčevskem pasulju je nastala, ko so možje skuhali pasulj in ga odnesli svojim ženam z željo, da jih vsaj za en dan v letu razbremenijo kuhanja.
Turistično društvo Dovje – Mojstrana od leta 2011 organizira na začetku poletja Juriš na Dovško Babo. Decembra, na dan Svetega Štefana, poteka pred dovško cerkvijo žegnanje konj. Pevski zbor Društva Triglavski zvonovi pa obuja starodavno tradicijo koledovanja.
V vasi deluje še prostovoljno gasilsko društvo in motoristično športno društvo Viharniki.
