Golica v času cvetenja narcis

Golica (1.835 m n.v.) je neporaščen vrh v Zahodnih Karavankah, severno od Jesenic. Najbolj znana je po narcisah, ki maja poraščajo njene poljane. Mi smo jo obiskati ta konec tedna, ko je bila res zelo obljudena, lepo je bilo videti številne družine. Poleg narcis cvete na Golici v tem času veliko drugih lepih cvetlic, tik pod vrhom pa so vidne še zaplate snega. Ime Golica izvira iz njene značilnosti, ker je gola oziroma travnata.

Izhodišče in vzpon
Izhodišče za vzpon na Golico je vas Planina pod Golico, ki se nahaja severno od Jesenic. Od tod je do vrha ca. dve uri in pol hoje. Poti do vrha je več in so dobro označene. Lahko se podate direktno do Koče na Golici ali pa mimo Savskih jam in čez greben. Mi smo izbrali krožno pot, čez Savske jame in po grebenu, v povratku pa mimo Koče na Golici. V spodnjem delu poti poteka po gozdni poti v zimskem času zelo priljubljena naravna Sankaška proga Savske jame, na kateri prirejajo celo tekmovanja.
Parkirate lahko v Planini pod Golico, čim prej, kjer boste našli mesto, sploh v mesecu maju, ko je planina zelo oblegana in je parkirišče kar težko dobiti.

Izsek iz zemljevida “Pohodne poti po občini Jesenice”

Ob poti lahko občudujemo številne spomladanske cvetice, gozd, vrhove… V spodnjem delu nas je pot deloma vodila ob Stari rudni poti, po kateri so nekoč tovorili železovo rudo od Savskih jam, nekdaj najbogatejšega nahajališča železove rude na tem območju.
Z vrha se ponuja lep pogled na zahodne Karavanke in del Julijskih Alp s Triglavom.
Žig se nahaja v skrinjici, nameščeni na temelju nekdanje Kadilnikove koče.

Ob poti lahko občudujemo poljane narcis
V mesecu maju, kakšno leto lahko že aprila ali šele v začetku junija (odvisno od vremenskih razmer), rastejo na pobočjih Golice narcise (Narcissus poeticus radiiflorus).
Narcise so sicer trajnice s čebulico in vetrocvetke, zato se v velikem številu nahajajo predvsem na goličavah oziroma travnikih, kjer imajo ugodne pogoje za razmnoževanje. Še po 2. svetovni vojni so Golico poraščale vse do vrha, danes pa so njihova nahajališča skrčena. Ogroža jih sodoben način mehaniziranega obdelovanja zemlje in kemična gnojila. Ker so zaščitene, zavestno uničevanje, trganje in rezanje ni dovoljeno.
Dokler so listi narcis zeleni, so za živino strupeni, zato kmetje pasejo živijo tod kasneje.
Na Golici rasteta tudi ogroženi rastlini gorski dimek (Crepis bocconi) in alpski lisičjak (Diphasiastrum alpinum).

Zakaj domačini narcise imenujejo ključavnice?
Domačini narcisam pravijo ključavnice, kar je povezano z dejstvom, da  cvetovi žuželkam ne dopuščajo opraševanja, torej ostajajo »zaklenjeni«.
Domačini radi povejo zgodbo, po kateri je bog nekoč posvaril čebele, naj ne nabirajo medu ob nedeljah in praznikih. Ker ga niso ubogale, je med v belih cvetkah zaklenil tako, da jim je ustvaril neprehodno bunčico v stebelcih pod cvetovi. Čebele so bile ukročene, zaklenjene narcise pa so, vsaj za domačine postale ključavnice.

Okrepčate se lahko v Koči na Golici
Pod vrhom se nahaja Koča na Golici (1582 m n.v.) kjer se lahko v času odprtja okrepčamo. V času našega obiska so zaradi ukrepov koronavirusa stregli le zunaj, ponujali pa so joto in ričet, z in brez mesa, pa sirove in jabolčne zavitke ter kranjske klobase. Sicer pa je v koči tudi možno prespati.
Izpred koče se ponuja lep razgled proti pobočjem Golice, Krvavke, Struške in večini vrhov, ki obdajajo Gornjesavsko dolino.
Poleg Golice (1.835 m n.v.), ki jo dosežemo od tod v ca. pol ure, je Koča pod Golico še izhodišče na Klek (1753 m),  čez Jekljevo sedlo (1488 m) ca 2 uri, Rožco (1587 m), čez Jekljevo sedlo in po pobočju Kleka ca 2 uri in pol ter Stol (2236 m) – ca 5 ur.
Malce pod kočo je ena izmed znamenitih klopi s srčkom.

Zanimiva zgodovina Koče na Golici
Prvo kočo je na tem območju zgradilo leta 1892 Nemško-avstrijsko planinsko društvo, ki so jo do prve svetovne vojne imenovali Nemška koča. Ker slovenskim planincem to ni bilo všeč, zato se je podružnica SPD za kranjskogorski okraj takoj po ustanovitvi leta 1903 odločila, da zgradi na vrhu Golice slovensko kočo. Zgrajena je bila leta 1904, slovesno odprta pa leto dni kasneje. Poimenovali so jo po Francu Kadilniku (1825-1908), starosti slovenskih planincev, ki je za gradnjo koče prispeval kar 7000 kron, kar je bilo takratne čase precejšnja vsota.
Nemško kočo so pod upravo Jeseniške podružnice SPD kasneje preimenovali v »Spodnjo«. Med drugo svetovno vojno so obe  požgali partizani, da Nemcem ne bi služili za oporišče. Na temeljih nekdanje Spodnje koče so postavili novo, ki je bila odprta leta 1984.

Za svetovno slavo Golice so poskrbeli Avseniki
Golica je postala svetovno znana po zaslugi svetovno znane Avsenikove narodno zabavne polke »Na Golici«. V 50 letih prejšnjega stoletja je skladbo napisal Slavko Avsenik, aranžma Vilko Avsenik, izvajalec pa je Ansambel bratov Avsenik.

Na Savske jame bogate z železovo rudo danes spomina Korlnov rov
Savske jame so nekdanja bogata nahajališča železove rude, ki so jo tod kopali že pred letom 1381 ali celo prej. Dokaz za to je t.i. Ortenburški rudarski red, ki ga je tega leta grof Friderik Ortenburški podelil rudarjem v Planini. V najstarejšem napisanem rudarskem pravu pri nas so zapisane dolžnosti, pravice in svoboščine rudarjev izpod Golice. Zaradi pomanjkanja rude in slabih vodnih virov je delo rudarjev in talivcev v začetku 20. stoletja v Planini zamrlo, železarska industrija pa je zacvetela v dolini, v Jesenicah.
Eden izmed spominov na te čase je ohranjeni Korlnov rov, ostale rudnike in druge rudarske objekte pa obeležujejo informacijske table vzdolž tematske Stare rudne poti.

Krajši video s poti na Golico (maj 2020):