Jama Pekel

V Savinjski dolini, natančneje v bližini kraja Zalog pri Šempetru, si lahko ogledamo zanimivo kraško jamo, ki se imenuje Pekel. Vhod vanjo spominja na peklenščka, v notranjosti pa si lahko ogledamo slap in številne kapniške oblike.

Ena največjih turističnih kraških jam na Štajerskem
Milijone let je potok Ponikvica tekel po planoti Ponikvanskega krasa, pronical skozi apnenčasta tla in sredi Spodnje Savinjske doline ustvaril čarobno kraško jamo. Pred jamo potok Ponikvica ponikne in iz nje pa priteče z imenom Peklenščica.
Kako je jama dobila ime? S kančkom domišljije se nam nad vhodom prikaže podoba hudiča. Pozimi, ko je zunanja temperatura nižja od temperature v jami, se iz vhoda včasih kadi. V preteklosti so se je ljudje zato bali in jo imenovali Pekel.
Jama se nahaja sredi Ponikvanskega krasa, dobre 4 km severno od Šempetra v Savinjski dolini. Je ena največjih za turiste urejenih kraških jam na Štajerskem. Dolga je 1159 metrov.

Na vhodu v jamo se nam z malo domišljije izriše podoba hudiča…

V njej so našli ostanke pračloveka
Pekel je jama stara več kot 3 milijone let, ko je bila zatočišče našim prednikom. Bila naj bi edina jama v Sloveniji, v kateri so našli ostanke pračloveka.
Prvi je dal postaviti lesene brvi v začetnem delu jame leta 1860 zdravnik dr. Travber iz Žalca in jo uredil za obiskovalce. V drugi polovici 19. stoletja je za jamo izvedela širša javnost po zaslugi graškega profesorja Reibenschuha, ki je leta 1866 prvi strokovno raziskal in kasneje svoje izsledke objavil v raznih publikacijah. Leta 1972 jo je znova obudilo in za obiske turistov usposobilo Turistično društvo Šempeter v Savinjski dolini. Na njihovo pobudo so jo raziskali jamarji iz Prebolda in Ljubljane. Pri raziskovanju se je leta 1969 smrtno ponesrečil mladi jamar Anton Suwa. V spomin nanj so v jami postavili spominsko ploščo in po njem poimenovali Suwin rov.

Vodni in suhi del
V njej spoznamo tako vodno kot tudi suho kraško jamo. Posebnost spodnjega, vodnega dela je podzemni slap s štirimi metri vodnega padca, ki velja za najvišji podzemni slap v Sloveniji in je obiskovalcem dostopen z neposredne bližine. Iz spodnjega dela je pot speljana v zgornji, suhi del jame. Suhi del jame krasijo raznolike kapniške oblike. Ker voda s seboj prinaša različne snovi, so kapniki v jami obarvani v različnih odtenkih rdeče in rjave barve. S stalaktiti, stalagmiti, ponvicami in jezerci je prava zakladnica kapnikov. Krasijo ga špagetom podobni kapniki, veliki stalaktit, ki spominja na šop banan, čebulasti kapniki, ponvice in velike kapniške orgle. Nad potjo, ki vodi v zgornji del jame, se boči naravni most, ki je nastal z združitvijo dveh sigastih grebenov.
V jami Pekel živijo številne rastlinske in živalske vrste. Na stenah, po stropu ter v vodi se bohotijo lišaji, mahovi in alge, v jami pa se skrivajo tudi hroščki, pajki, polžki, raki in netopirji.

Pred jamo se nahaja brunarica »Turistični dom« s teraso, kjer vas postrežejo z manjšimi okrepčili.

Posebnost jame je 4 m padajoči slap

V jami Pekel se lahko celo poročite…

Sprehod po jami v krajšem videu: