Kapelski Vrh – vas z izredno lepo razgledno točko med vinogradi

Kapelski Vrh je po slemenu razložena slovenska vas v Radgonsko-Kapelskih goricah. Z najvišje točke, t.i. Kapele, se ponuja lep razgled po vsem Pomurju, ki ob jasnem vremenu seže vse do Blatnega jezera. Jedro vasi je nastalo pod Kapelskim Vrhom, k vasi pa spada še zaselek Hlaponci. Vas obdajajo obsežni vinogradi, kjer zori znameniti traminec, njive, travniki in gozd. Vas z okrog 230 prebivalci spada v občino Radenci. Z okolišnjimi zanimivostmi je to lep enodnevni izlet ali izlet z družino. 

Marijina kapelica že od nekdaj izletniška točka
Vas je nastala med Zgornjim Murinim poljem in Ščavniško dolino. Prvič se omenja že v urbarju Otokarja II med leti 1265 do 1267. Leta 1280 je bila po legendi postavljena majhna kapelica v čast sv. Mariji Magdaleni, ki je bila že takrat priljubljena točka za sprehode in izlete. Leta 1300 se je vas imenovala Capell, kasneje pa z raznimi podobnimi izpeljankami, ki so se nanašale na kapelico sredi gozda. Leta 1824 je dal rojak, župnik Martin Kaučič, zgradili današnjo cerkev, ki je bila jedro takratnega zbiranja vaškega prebivalstva.
Leta 1870 je tukaj potekal Kapelski (Radenski) tabor, ki je imel že ustaljen dnevni red predhodnih taborov s poudarkom na idejah Zedinjene Slovenije. Dve lokalni zahtevi sta se nanašali na regulacijo reke Mure in izgradnjo železnice.

Skrivnosti Atilov grad
V petem stoletju se je v vasi ustavil hunski kralj Atila, ki je dal tukaj zgraditi grajsko trdnjavo z zakladnico obdano s trojnim obzidjem. Na sončni strani obzidja je dal izkopati globoko jamo, iz katere je privrela nenavadno vroča mineralna voda. Na severni strani grajskega podzemlja je bila velika okrogla zakladnica, katere roparji niso nikoli odkrili. Zgodbe še pravijo, da je ugrabil lepo kraljico in jo zaprl v grajsko sobo, kamor ni nikoli posijalo sonce. Rodila mu je sina Tunjuša, poraščenega z dolgo dlako. Po ljudskem izročilu se je Atilove (danes Šutjove) grabe držalo prekletstvo vse do postavitve cerkve na Kapeli. Iz kamna Atilovega gradu so po zgodovinskih virih benediktinci dali postaviti na kapelo.

Zelo lepa razgledna točka
Klasicistična župnijska cerkev Svete Marije Magdalene stoji na razglednem vrhu. Prvotna kapelica je na tem mestu obstajala že leta 1280, cerkev pa je bila zgrajena leta 1617. Leta 2002 je dobila nove orgle. Krasijo jo trije vzidani nagrobniki z napisi v bohoričici in latinici.
V vasi stoji stara šola iz leta 1804, kjer je v nekoč viničariji poučeval otroke Ivan Trstenjak.
VGK Kapela je leta 1959 na območju Paričjaka zgradil moderno kapelsko vinsko klet in stiskalnico, kjer so leta proizvajali znamenit Kapelski biser. Danes prva okrogla vinska kletjo v Sloveniji žal čaka boljše čase. Sicer pa vinogradniška in vinarska tradicija kraja sega že v leto 1300.
Krasi jo več zidanic, med katerimi izstopa Wambergerjeva z večstoletno zgodovino, ki je pod spomeniškim varstvom. Na oboku v klet je vidna letnica 1659, ko je bilo zgrajeno gospodarsko poslopje s kletjo. Preša je iz leta 1842. Prvi gospodarji so bili Propsti iz Avstrije, leta 1975 pa so jo kupili Wambergerjevi.

Zelo dejavno turistično društvo
Zelo dejavno je v vasi Turistično društvo Klopotec Kapela, ki se trudi ohranjati dediščino in nekdanje običaje. Bilo je pobudnik oživitve Atilove legende in sprehajalne poti. Prirejajo več turističnih prireditev kot so vaške tržnice, dvigovanje klopotca 15. avgusta ter prireditve povezane z vinogradniškimi opravili v jeseni. Urejajo zanimivo turistično točko, obnovljeno vinogradniško prešo, velik leseni vinski sod, zasadili so vzorčni nasad vinske trte, v letu 2004 pa posadili potomko najstarejše vinske trte iz Maribora ter uredili prireditveni prostor. Na osnovi zbranih kuharskih receptov z obrobja Slovenskih goric so založili knjigo Marije Fras z naslovom Jedi naših babic.
V vasi delujejo še upokojensko, kulturno in prostovoljno gasilsko društvo, nogometni klub, Društvo za raziskovanje zgodovine, društvo kmečkih žena in deklet in Društvo prijateljev druženja Kapela.
V vasi je nekoč živela Ljudmila Poljanec – Nataša, ki je pred prvo  svetovno vojno veljala za eno pomembnejših pesnic pri nas (»Ko so fantje proti vasi šli«, »Tam na vrtni gredi« in druge).