Ljubiteljem pohodništva je v okolici Slovenskih Konjic gotovo znana zanimiva Konjiška gora s kar sedmimi vrhovi. Lepo označena pohodna pot, ki se začenja na obrobju mesta, vodi do Skale (750 m n.v.) in Stolpnika (1.012 m n.v., najvišji vrh Konjiške gore), še prej pa ob poti zavijemo do ostankov starega konjiškega gradu. Lep pohod, ki ob poti postreže z več prijetnimi presenečenji.
Konjiška gora
Konjiška gora je podolgovato pogorje z več vrhovi v okolici Slovenskih Konjic. Spada v sklop Vitanjsko-Konjiških Karavank. Predstavlja naravno pregrado med Dravinjskimi goricami in Dravinjsko dolino ter Celjsko kotlino. Zgrajena je iz triasnih apnencev in dolomitov ter permskih kamnin, ki pokukajo na plano ob sprehodu po gori po sicer večji del gozdnatih poteh (povečini bukovi gozdovi). Greben Konjiške gore tvori sedem vrhov: Jurjev vrh (674 m n.v.), Srobotni vrh (996 m n.v.), najvišji vrh Stolpnik (1.012 m n.v.), Jelenov vrh (924 m n.v.), Tolsti vrh (870 m n.v.), Babič (749 m n.v.) in Golo rebro (600 m n.v.).
Izhodišče za Konjiško goro so Slovenske Konjice
Avto lahko parkiramo v Slovenskih Konjicah, ob cerkvi Sv. Jurija, kjer se nahaja večje parkirišče ali pa še malo višje ob pokopališču. Ob osnovni šoli se začenja t.i. Zmajčkova gozdna učna pot.
Pri pokopališču nas oznake vodijo do Skale, Stolpnika in Kartuzije, izberemo lahko lažjo ali težjo pot (bolj strma, ni prezahtevna). V začetku poti si lahko ogledamo še razvaline starega konjiškega gradu.
Stari grad Slovenke Konjice
Stari grad nad Slovenskimi Konjicami, ki ima romansko jedro romansko, večina zidovja pa izvira iz gotske dobe, je bil svoj čas največji in najimenitnejši na Štajerskem. V pisnih listinah ga omenjajo že v 12. stoletju. V 14. stoletju ga je varoval peterokraki stolp. Prvi znani lastniki gradu so bili Konjiški gospodje, zadnji lastnik pa je bil Ivan Erazem Tattenbach (1657 – 1705), ki je sodeloval v zrinsko – frankopanski zaroti proti cesarju in ogrskemu kralju Leopoldu I. Po obsodi je izgubil plemiški naslov in fevde ter bil usmrčen. Kot izvemo na info tabli pred ostanki gradu, je moral njegov sin nositi okoli vratu rdečo vrvico, znamenje na smrt obsojenega zarotnika.
Po ruševinah gradu stopamo seveda na lastno odgovornost, se pa ponuja z urejene razgledne ploščadi v sklopu gradu zelo lep razgled na mesto Slovenske Konjice pod njim.
Skala (750 m n.v.)
Naslednji cilj je bila Skala. Do nje vodi označena pot, ki je lepo popestrena s spodbudnimi mislimi zapisanimi na kamne. Za Skalo sem prebrala, da je zelo priljubljena pri domačinih. Nekateri se podajo do razgledišča s klopco in vpisno knjigo že pred službo, nekateri pa tudi popoldne po njej. Zadnji del poti lahko izberemo ali želimo iti po lažji ali zahtevnejši poti. Zahtevnejša je v bistvu plezalna pot, kjer so nameščene jeklenice in skobe ter lepo popestri pot do vrha.
Z razgledišča je lep razgled na mesto, škalske vinograde, Dravinjsko dolino, Pohorje, Boč..
Stolpnik (1.012 m n.v.)
Če želite pohodni izlet še podaljšati se po isti poti vrnemo in nadaljujemo pot po markirani pot do Stolpnika, ki je z 1.012 m n.v. najvišja točka Konjiške gore. Dostopov do vrha je več.
Na vrhu, ki ni razgleden, je PD Slovenske Konjice dalo leta 1997 postaviti 25 m visok razgledni stolp. Z vrha se ponuja zelo lep razgled na vse strani. Le malo neprijeten občutek je, če prilezete na vrh v vetru, ker se malo zamaje…
Na vrhu je leta 2017 društvo Jurijeva konjenica pod vodstvom Henrika Hohlerja postavilo mini kapelico Sv. Jožefa.
Konjiške legende
S konjiško goro so povezane številne legende.
Po eni izmed legend je Konjiška gora votla, povezana pa je tudi z velikanskim jezerom, kjer je nekoč živel zmaj. V zameno, da mesta ne bi uničil, je menda vsako leto zahteval 6 devic. Ko je bila na vrsti graščakova hči Marjetica, je prijezdil Jurij na belem konju, zmaju odsekal glavo in na ta način mesto rešil. Od tod tod naj bi izviralo ime cerkve v mestu, imeni Konjice in Konjiška gora ter grb z belim konjem na rdeči podlagi.
Konjiška gora je bogata z vodnimi viri. Po legendi se je gospodična s konjiškega gradu sprehajala po gozdovih in se nepremišljeno pila ledeno hladne vode iz studenca. Ker je razgreta pila prehladno vodo, je zbolela in umrla. Izvir, ki teče mimo gradu, so po njej poimenovali Gospodična.
