Krakow – nekoč kralji, Judje in komunisti, danes odlična turistična ponudba

Krakow, drugo največje mesto Poljske, je zelo lepa evropska prestolnica. Je lepo urejeno in zeleno mesto z veliko zanimivostmi. Po nekdanji kraljevi poti danes stopajo številni turisti. Vse glavne zanimivosti se jih da brez večjega napora prehoditi v enem dnevu: od Florianovih vrat do Glavnega trga in griča Wawel ter judovske četrti Kazimierz. Do četrti Nowa Huta, ki spominja na nekdanje komunistične čase, pa pridemo hitro s tramvajem. Mesto je znano po dobri kulinariki, cene pa so v primerjavi z našimi nižje. Če ste že tam, si vzemite še vsaj kak dodatni dan, preizkusite nočno življenje in obiščite v bližini še nekdanje nacistično taborišče oziroma kamp smrti Auschwitz – Birkenau in svetovno znani rudnik soli Wieliczka.

Krakow nekoč celo poljska prestolnica
Krakow je danes z 760 tisoč prebivalci (širše metropolitansko območje obsega okrog 1,4 milijona prebivalcev), drugo največje mesto na Poljskem in glavno mesto Malopoljskega vojvodstva. Leži na jugu Poljske, 350 kilometrov jugozahodno od glavnega mesta Varšave, v  dolini pod Karpati in ob reki Visli. Slednja je s 1047 kilometri najdaljša reka na Poljskem in hkrati najdaljša reka baltiškega povodja.
Krakow velja za eno najstarejših mest na Poljskem in ima zelo bogato zgodovino. Prve omembe mesta segajo v leto 966, sicer pa naj bi bilo ustanovljeno že v 7. stoletju. Med leti  leta 1038 – 1596 je bilo glavno mesto Poljske, kjer so vladali poljski kralji, potem pa je  kralj Sigismund III. zaradi boljše geografske lege takratne Poljske-Litvanske unije sedež glavnega mesta prestavil v Varšavo.
V drugi polovici 14. stoletja je bila v mestu ustanovljena akademija, ki je druga najstarejša univerza v Srednji Evropi. Mesto se je močno razvijalo med 14. in 15. stoletjem kot glavno mesto močne Poljsko-Litvanske Unije, ko so tod delovali številni renesančni umetniki in Judje.

Po letu 1596 pa je začela moč mesta slabeti. V 18. stoletju je bil Krakov del Habsburške monarhije, pod Napoleonom del Veliko Varšavskega Vojvodstva, po Dunajskem kongresu pa je je postal samostojno mesto. Tak status je ohranil vse do leta 1846, ko je bil spet priključen Habsburški monarhiji. Po vojni, ko je bila ustanovljena samostojna Poljska, je bil drugo najpomembnejše mesto v novi državi, takoj za glavnim mestom Varšavo.
Med drugo svetovno vojno je bil v Krakowu sedež nemškega okupatorja na Poljskem. V bližini je bil ustanovljeno koncentracijsko taborišče Auschwitzkjer so svoja življenja tragično izgubili številne Jude.
Leta 1979 je krakovski nadškof Karol Wojtyła postal papež Janez Pavel II, istega leta pa je zgodovinsko staro mestno jedro kot prvo vpisano na spisek mest svetovne dediščine UNESCO.

Legendi o nastanku mesta in države
Po legendi naj bi Krakow ustanovil princ Krak, ki si je na gradu Wavel, kar v prevodu pomeni močvirnat kraj, postavil grad, pod njim ob Visli pa ustanovil mesto, ki ga je poimenoval kar po sebi. V votlini pod grajskim hribom je bival gromozanski zmaj, ki se je hranil z živino, ki so mu jo darovali ljudje, občasno pa so mu »zadišala« kakšna lepa, mlada dekleta. Mlad čevljar po imenu Skuba je zato predlagal, da zmaju namesto ovce podtaknejo žival nagačeno z žveplom. Požrešen zmaj ni opazil razlike. Ko mu je žveplo začelo razjedati želodec, je začel rjoveti in bruhati ogenj, žejo pa pogasil v bližnji reki. Ker je pogoltnil preveč vode, mu je razneslo trebuh. Iznajdljivi čevljar je za nagrado baje dobil kraljevo hčer za ženo. Na zmaja pa danes spominja brlog in železni kip ter maskote, s katerimi se radi fotografirajo turisti.
Druga legenda, ki govori o treh bratih Lechu, Czechu in Rusu, pa pravi, da je vsak od bratov šel v svojo smer in si zgradil svoj svet. Lech je šel na zahod. Ko je prišel na jaso sredi gozda, je opazil gnezdo belega orla, kraj poimenoval Gniezno (=gnezdo) in se s svojimi ljudmi tam ustalil. Tako so postali »prebivalci polja« oziroma Poljaki. Za simbol so si izbrali orla, ki je na rdeče beli podlagi še danes uradni emblem Poljske.

Simpatičen stari del mesta
Po mestu se je najlepše sprehoditi tako, kot so se po njem nekoč sprehajali kralji. Staro mestno jedro (Stare Miasto) je nekoč obdajalo obsežno obzidje, ki ga je dal zgraditi leta 1258  knez Lešek Črni. Tekom stoletij so ga širili in je obsegalo notranje in zunanje obzidje, jarek in kar 47 stolpov (39 stolpov in 8 mestnih vrat). Najpomembnejša so bila Florianska vrata, skozi katera stopajo po nekdanji kraljevski poti danes turisti, enako kot nekoč princi, princese in kralji ob kronanjih in svečanostih. Pot se od Florianskih vrat do Glavnega trga in od tam na grajski grič Wawel. Danes je to glavna turistična promenada.
Obzidje so porušili v 19. stoletju in na njegovem mestu uredili velik zelen park Planty, po katerem se lahko sprehodimo okrog celega starega dela mesta. Na nekdanjo podobo mesta spominjajo manjši ohranjeni del obzidja, trije stolpi in Florianska vrata. Zanimivo se mi je zdelo, da je v manjšem paviljonu v zgodnjih večernih urah igrala glasba, nekaj podobnega kot swing, mladi pa so plesali….
Preden vstopimo na Floriansko ulico, je za ogled zanimiv še Barbakan, masivna obrambna trdnjava iz 15. stoletja,  največja tovrstna struktura na Poljskem in najbolje ohranjena v Evropi. V preteklosti ga je obkrožal 30 metrov širok vodni jarek, tako da ga je bilo praktično nemogoče osvojiti.
Ob barbakanu se nahaja kip najpomembnejšega poljskega slikarja Jana Matejka (1838 – 1893), nekoliko naprej pa v njegovi rojstni hiši muzej posvečen slikarjevemu življenju in delu. Matejko je znan po upodobitvah poljskih zgodovinskih, političnih in vojaških dogodkov ter številnih portretih.

Po Florianski ulici, ki jo obdajajo številne trgovine in lokali, pridemo do Glavnega trga (Rynek Główny), ki je največji srednjeveški trg v Evropi. V sredini trga se nahaja spomenik narodnemu (in tudi najbolj znanemu poljskemu) pesniku Adamu Mickiewiczu (1798-1855), ki je bil vodilni pesnik poljske romantike in borec za svobodno Poljsko. Med njegova najbolj znana dela spadajo povest v verzih Konrad Wallenrod, drama Praznik mrtvih,  Balade in romance ter Krimski soneti, eno najbolj znanih del pa je poljski nacionalni ep Gospod Tadej (poljsko Pan Tadeusz).
Ob Glavnem trgu se nahaja  gotska bazilika sv. Marije (Kościół Mariacki). Na zunaj pritegneta pozornost njena neenako visoka stolpa. Po zgodbi sta različnih velikosti zato, ker sta brata tekmovala, kateri bo imel  in samomorom. Po drugi zgodbi pa naj bi bil višji stolp stražni, od koder so že na daleč videli, če se jim bliža nevarnost ali sovražnik.
Vsako polno uro z levega zvonika cerkve zadoni melodija Hejnał, ki in je povezana z zgodbo iz 13. stoletja. Ko so Krakow napadli Tatari, naj bi prebudila speče prebivalce opozorilna melodija. Trobentača je v vrat zadela puščica in pesem je utihnila. Od takrat pa vse do danes vsako polno uro trobentač zaigra to melodijo in jo na istem mestu prekine.
V arhitekturnem smislu je v cerkvi, ki so jo pričeli graditi leta 1355 in dokončali v 15. stoletju, mešanica različnih slogov: vse do gotike do secesije. Njena največja posebnost je velik gotski oltar, delo Veita Stossa, ki je bil eden najboljših rezbarjev pozne gotike. Glavni oltar cerkve je delal kar 12 let in tako ustvaril enega od največjih gotskih oltarjev na vsem svetu.
Cerkev ima dva vhoda; enega za vernike in drugega za turiste.
Trg obkroža niz razkošnih mestnih hiš in bogatih rezidenc, po mestu pa vas zapeljejo lepo okrašene konjske kočije.

V sredini trga se nahaja še renesančnih cehovskih stavb Sukiennice. Nekoč so tod trgovali z blagom, tekstilom, danes pa so v njej stojnice z nakitom (predvsem iz jantarja), različni izdelki rokodelcev in  spominki. Zanimivo je, da je na njenem mestu bila sprva ulica s trgovinami, ki so jo pozneje pokrili s streho. Zgradba je bila večkrat obnovljena, zato je z leti spreminjala svojo podobo. V zgornjem nadstropju domuje galerija z deli poljskih umetnikov iz 19. stoletja.
Na Glavnem trgu se nahaja še gotski stolp nekdanje mestne hiše in manjša cerkev Sv. Wojciecha, najstarejša v mestu, postavljena že preden so okrog zgradili trg, zato izgleda, kot da se dviga iz zemlje.
Na trgu se nahaja precej stojnic s ponudbo poljske kulinarike in rokodelskih izdelkov, obdajajo pa ga številni lokali in restavracije.

Kraljevi Wawel z gradom in katedralo
Mimo baročne cerkve Sv. Petra in Pavla, pred katero  stoji 12 kipov apostolov, pridemo po ulici Grodzka do kraljevega griča Wawel z gradom in katedralo.  Hrib so naselila že ljudstva Vislanov, na pomenu pa je začel pridobivati v času Boleslava Hrabrega in Kazimirja Obnovitelja, ki si je tukaj postavil rezidenco. Od 11. do 17. stoletja je bil grad sedež poljskih kraljev. Danes velja za simbol poljske državnosti, saj so bili tu kronani skoraj vsi poljski kralji: 19 kraljev in ena kraljica. Ogledamo si lahko kraljevske sobane, kjer je še posebej zanimiva senatna dvorana, ki so jo uporabljali za zasedanja sejma, dvorne ceremonije, plese in gledališke igre, pa sprejemna dvorana ali kronska soba s kasetiranim stropom s 30 izrezljanimi glavami (Krakovske glave) od nekdanjih 194, ki so krasile grad. Najpomembnejši predmet kraljeve zakladnice je meč iz 13. stoletja, ki so ga uporabljali za kronanje poljskih kraljev, več kelihov, monštranc, ur in drugih dragocenosti, orožarnica pa rani zbirko orožja.
Na wawelskem griču je bila leta 1000 ustanovljena krakovska škofija in kmalu zatem zgrajena predhodnica današnje katedrale, lesena, ki je v požaru pogorela. Enaka usoda je doletela drugo stavbo cerkve. Današnja cerkev tako izvira iz leta 1364, ko je bil v njej potekalo prvo kronanje poljskih kraljev. Ob vhodu se nahajajo kosti zmaja, ki so jih v 16. stoletju izkopali v jami pod gradom (v resnici so to kosti mamuta, kita in nosoroga). Ko bodo, tako pravi legenda, kosti padle z verig, bo Krakov uničen. Stolnica ima več kapel, od katerih je najlepša Sigismundova z zlato kupolo, oblečena v kar 50 kg zlata, zanimivi pa so tudi reliefi z erotičnimi prizori. V notranjosti se nahajajo grobnice kralja Sigismunda I., Sigismunda II. in sestre Ane Jagiellonske, v katakombah pa so grobnice pomembnih Poljakov.
S ploščadi se ponuja lep razgled na reko Vislo in prijetno sprehajališče ob njej.

Judovska četrt Kazimierz s številnimi unikatnimi lokali
Nekoliko naprej pridemo v nekdanje judovsko območje, Kazimierz. Pred 2. svetovno vojno je v Krakowu živela pomembna in številčna  judovska skupnost. V 15. stoletju jo je ustanovil kralj Kazimir (Kazimierz) Veliki, ki je želel, da si Krakov finančno opomore in razvije v vodilno evropsko mesto ter pri tem ciljal na pomoč spretnih Judov s trgovsko žilico. Povabil jih je v  Krakow in jim na obrobju odstopil kos zemlje, kjer so si lahko ustvarili svoje mesto in živeli po svojih zakonih. Tekom stoletij so se sem priselili Judje iz vse Evrope. Sprva so bili neodvisni, v 18. stoletju pa so Kazimierz priključili mestu Krakow. Med drugo svetovno vojno so jih od tu Nemci nagnali v geto Podgórze, ki se nahajalo čez reko. Tam so obdani z ograjo čakali na svoj žalostni odhod v koncentracijska taborišča.
Kazimierz je z njihovim odhodom začel propadati. Na njihovo mesto so se naselili delavci in revnejše družine. Četrt se je ponovno začela razvijati šele s prihodom Stevena Spielberga, ki je leta 1993 tu snemal film Schindlerjev seznam. Danes je to alternativni del mesta s simpatičnimi trgovinicami, kavarnami in klubi za mlade in turiste.
Iz Kazimierza izvira nekaj svetovno znanih Judov, ki so zaradi dogodkov med drugo svetovno  vojno emigrirali, med njimi tudi ustanovitel svetovno znane znamke ličil Max Factor, režiser Roman Polanski in Helena Rubinstein, ki je ustanovila svetovno znano znamko kozmetike. Po tej četrti vozijo turiste z manjšimi električnimi vozili in jim lokacije znanih Judov pokažejo.
Ohranjenih je precej sinagog, med drugimi tudi  stara sinagoga na ulici Szeroka, ki so jo v 15. stoletju zgradili češki Judje in je najstarejša na Poljskem in judovsko pokopališče. Pred sinagogogami je še posebej živahno ob sobotah, ki je judovski sveti dan.
Na Novem trgu (Plac Nowy) poskusite odličen poljski prigrizek zapiekanko, blizu je majhen park s številnimi tovornjaki »fast food« hrane, pa unikatne restavracije in lokali, ostanki nekdanjega judovskega obzidja…. Območje je zelo živahno tudi v nočnih urah.

Podgorze, judovski geto in tovarna Oskarja Schindlerja
Še nekoliko naprej, čez simpatičen nov most za pešce, pridemo do  krakowskega predmestja Podgorze, kamor so bili Jude pregnali v geto. Tu se nahaja znamenita Schindlerjeva tovarna, danes preurejena v muzej.
Oskar Schindler je kot član nacistične stranke med drugo svetovno vojno prevzel tovarno emajlirane posode, ki je proizvajala kuhinjske pripomočke in raznoliko kovinsko posodo, predvsem za potrebe nemške vojske. Sprva je Jude izkoriščal, kopa  je spoznal kaj nacisti z njimi počnejo, jih je načrtno zaposloval in jih na ta način rešil smrti. Nacistične oblasti je prepričal, da so nujno potrebni kot delavci v tovarni ter da bi bilo smiselno, če bi svoj oborožitveni obrat za proizvodnjo granat z vojnega območja na Poljskem preselil na Moravsko, kjer bo potreboval svoje delavce iz Poljske. Sestavil je  seznam, na katerem je bilo več kot tisoč imen, znan kot legendarni Schindlerjev seznam. Država Izrael ga je za te zasluge imenovala za pravičnega med narodi. Po njegovem medvojnem življenju je bil posnet tudi film z naslovom Schindlerjev seznam, ki ga je režiral Steven Spielberg. Nekdanja tovarna je danes preurejena v muzej.

Komunistrična Nowa Huta
Na čas po drugi svetovni vojni, ko je Krakow prešel pod komunistično vlado oziroma ruski vpliv, spominja mestna četrt Nowa Huta. Sprva samostojno naselje, leta 1951 pa del mesta, je bilo zgrajeno načrtno v času pospešene industrializacije in z namenom nastanitve delovne sile, ki so jo potrebovali za potrebe industrije. Z več kot 200 tisoč prebivalci je to bilo najgosteje naseljeno mestno območje znano po številnih socialističnih blokih. Še danes je to eden najlepših primerov socialistične realistične gradnje na svetu.
Nowa Huta je sicer bila poseljena že zelo zgodaj. Pred prvo svetovno vojno je tod potekala meja med upravo Avstro – Ogrske in Rusije. Po drugi svetovni vojni pa je postala pomembno industrijsko središče z železarno, tovarno cementa in največjo tobačno tovarno v državi.
Do leta 1989 je glavni trg, ki ga obdaja obsežen park in številni socialistični bloki, krasil velik kip Lenina.
Danes je to mestno območje z največ zelenimi površinami. Gostinske ponudbe je precej malo, kar pa je, je še vedno s pridihom nekdanjih časov. Velja zaviti v kakšen »bar mleczny«, ki so prav tako spomin na te čase. Gre za poceni samopostrežne restavracije, v katerih so se prehranjevali domačini.