V okolici Kopra se nahaja zanimiv naravni rezervat Škocjanski zatok, ki je naše največje polslano mokrišče. Čeprav se peljemo mimo pogosto, smo se ustavili in se po urejeni pešpoti sprehodili šele sedaj. Prav gotovo se ustavimo še v katerem drugem letnem času.
Škocjanski zatok je priča, da je Koper nekoč bil otok
Škocjanski zatok predstavlja preostanek morja, ki je nekoč obdajalo mesto Koper. Ta je bil nekoč otok, ki je bil s solinami povezan s celino. Nastanek Škocjanskega zaliva in kasneje zatoka je povezan z razvojem Kopra in njegove okolice. V začetku 60-ih let 20. stoletja so ob mestu Koper začeli graditi pristanišče, ki se je širilo proti Ankaranu. Otoško mesto je izgubljalo svojo prvobitnost, Škocjanski zaliv pa je postajal čedalje bolj zaprt in postal zatok. Danes je to delček morja, ujet med Koprom, koprsko luko in obalno avtocesto ter priča, da je bil Koper nekoč res otok.
Polslana laguna in sladkovodno močvirje
Škocjanski zatok je bil nekoč morski zaliv, ki sta ga Badaševica in Rižana počasi zasipavali in se je zamočviril. Naravni rezervat Škocjanski zatok je sestavljen iz dveh delov: Bertoške bonifike, ki je sladkovodni del rezervata, in brakične lagune s plitvim in z blatnim dnom. Polslana laguna je obdana s slanoljubnimi rastlinami, plitvinami in polji, na katerih se razraščajo različne vrste slanuš. Drugi del pa je sladkovodno močvirje z močvirskimi travniki in odprto vodno površino, obdano s trstičjem in toploljubim grmovjem. To je največje polslano mokrišče v Sloveniji.
Pohodna pot, opazovanje ptičev
Vstop v naravni rezervat je za individualne obiskovalce prost. Za skupine je po predhodni najavi obvezno vodenje. Rezervat si lahko ogledamo ob krožni učni poti, ki je dolga ca. 2,5 km. Ob njej so na več mestih urejena opazovališča in informacijske table o zanimivostih zatoka.
Opazovanje ptičev, kamarški konji in slanuše
V sklopu parka je možno opazovanje ptic. Škocjanski zatok je namreč zaradi pestrega prepleta polslanih in sladkovodnih življenjskih okolij raj za številne živalske in rastlinske vrste. Ornitologi so na 122,7 hektarjev velikem zavarovanem območju našteli kar 259 različnih vrst ptic, ki se v rezervatu pojavljajo na različne načine in ob različnem času. To je eno najpomembnejših gnezdišč čapljice, mokoža, rakarja, srpične trstnice, navadne čigre in polojnika v Sloveniji. Poleg ptic je rezervat bogat še z metulji, kačjimi pastirji, žabami, na mokrotnih travnikih pa vegetacijo s pašo uravnava podolsko govedo in kamarški konji. Posebnost zatoka so muljasti in peščeni poloji, kjer uspevajo slanuše – rastline, prilagojene rasti na slani podlagi.
Izhodišče pešpoti: glavni vhod v Naravni rezervat Škocjanski zatok je na Bertoški bonifiki. Hitro cesto Ljubljana-Koper zapustimo na odcepu Bertoki/Bertocchi. Iz krožišča se usmerimo desno, po bertoški vpadnici proti Luki Koper ter na prvem krožišču zavijemo levo v naravni rezervat, kjer se nahaja tudi urejeno parkirišče. Pot je krožna in dolga ca. 2,5 km.
