Linz smo obiskali večkrat. Prvič v sklopu božičnega dogajanja v mesecu decembru, ko smo si ga ogledali na hitro in v hladnem decembrskem vzdušju, kar je bilo samo za pokušino. Ob odhodu smo sklenili, da se še moramo vrniti in si ga ogledati podrobneje, saj mesto nudi obiskovalcem presenetljivo veliko. Drugič smo ogled mesta kombinirali s kolesarjenjem ob Donavi, kar se je izkazalo za odlično, vendar si je za ogled mesta treba vzeti vsaj kakšen dan in pol ter nikakor ne le popoldan, kot to počne večina obiskovalcev v povezani s kolesarjenjem in križarjenjem ob Donavi. In tretjič za cel dan, v kombinaciji z ogledi muzejev in sveta jekla.
Vse se začne pri Donavi
Pa začnimo z Donavo, s katero je mesto neizogibno povezano. V preteklosti je veljala ta druga najdaljša evropska reka za edino potovalno pot kraljev in carjev, danes pa se ob njej vije ena najlepših kolesarskih poti v tem delu Evrope. Od bavarskega mesta Passau do avstrijske prestolnice Dunaja lahko uživate ob dobrih 300 kilometrih kolesarjenja. Za enega najlepših delov velja pot od kraja Schlögen do Linza. Tovrstno potovanje je res nekaj posebnega, saj znajo Avstrijci zelo dobro poskrbeti za kolesarske turiste. Nekateri del poti raje kolo naložijo na ladjo in spoznajo kraje ob poti še s te plati. Pred Linzem je zanimivo opazovati na jezu elektrarne kako ladja prehaja preko zapornic s spuščanjem in dvigovanjem.
Da smo pred mestom Linz, smo vedeli po ostrem zavoju Donave, po katerem je mesto nekoč tudi dobilo ime. Linz danes obišče precej obiskovalcev ravno na račun kolesarjenja ob reki ali križarjenja po njej. Odločili smo se za voden ogled mesta z lokalnim vodnikom, kar se je izkazalo za zelo dobro, saj smo zvedeli številne zanimivosti, ki jih knjige ne omenjajo.
Še pred par desetletji zdolgočaseno industrijsko mesto
Naša lokalna vodnica, lepo oblečena v avstrijska tradicionalna oblačila v mejah lepega in dobrega okusa, nas je najprej peljala na mestno obrobje. V pristanišču blizu Donave smo si ogledali »krivca« za nekoč slabe pogoje za življenje v mestu. Linz je namreč dolgo veljal za dolgočasno industrijsko mesto s slabimi pogoji za življenje, predvsem na račun slabega zraka. Nacisti so tu za svoje potrebe pospešeno razvijali kemično in jeklarsko industrijo. Danes sta glavni industrijski družbi koncern Voestalpine, ki je znan po postopku LD (Linz-Donauwitz) za proizvodnjo jekla in kemični del Chemie Linz.
Vendar se danes tovrstne industrije ne sramujejo. Obiskovalcem želijo pokazati nasprotno, da je lahko tudi ta industrija čista in prijazna do okolja. Voestalpine je v ta namen ustvaril moderni Jekleni svet, nekakšno razstavno-informativno središče o proizvodnji jekla nekoč in danes. V njem je vse čisto in se sveti, vodniki pa z velikim navdušenjem pripovedujejo o postopku Linz-Donauwitz, po katerem danes pridelajo večino jekla na svetu. Po ogledu Jeklenega sveta, ki bolj spominja na kakšen futuristični muzej, obiskovalce pospremijo do razgledne točke, od koder si lahko ogledamo celoten industrijski kompleks, ki bolj spominja na kakšen park kot industrijski kompleks. S posebnimi avtobusi pa so nas popeljali še po tovarniškem območju, kjer smo si posamezne faze dela jeklarne ogledali v živo. Za svojo jeklarno pravijo, da je najbolj čista in inovativna na svetu. Čista vsekakor je.
Za izboljšanje kvalitete zraka in pogojev za življenje se trudi celotno mesto. Zelene površine zasedajo danes več kot polovico celotne površine mesta (vodnica nam je omenila da celo 70 %) in ta odstotek se le še povečuje. Če je v mestu posekano le eno drevo, se že vrstijo protesti. Tako so uspeli zelo izboljšati življenjske pogoje, zrak imajo danes drugi najboljši v državi, takoj za Dunajem. Zeleni obroč mesta je popoldne in ob koncih tedna poln domačinov, skoraj vsi se ukvarjajo s kakšnim športom ali pa le uživajo v družinskem pikniku v naravi ali se sproščajo z branjem knjig v naravi.
Pospešeno razvijajo kulturo in umetnost
Danes je Linz lahko vzgled marsikateremu mestu, kaj vse se da narediti, če le obstaja volja in interes. Globoko v zavest ljudi s tega območja sta zasidrana kultura in umetnost, ki postajata v mestu vse bolj pomembna in prepoznavna.
Ob bregovih Donave že na daleč izstopa sodobna steklena umetnostna galerija in muzej Lentos z mojstrovinami 19. in 20. stoletja. Še posebej zvečer, ko njena zunanjost žari v različnih barvah. S priključkom na USB ključek lahko njeni barvni odtenki vibrirajo v ritmu vaše naložene glasbe. Staro tobačno tovarno so preuredili v zanimiv razstavni prostor, kjer gostijo svetovno znane razstave. Lani so gostili zelo odmevno razstavo porschejev iz celega sveta. Aprila letos naj bi s praizvedbo opere Spurren der Verirrten Philipa Glassa po drami Petra Handkeja odprli novo moderno gledališče-opero, ki bo eno najmodernejših in največjih v Evropi.
Če ste ljubitelj kulturnega dogajanja, predvsem glasbe in gledališča, se že vnaprej pozanimajte o dogodkih v Brucknerjevi hiši, Deželnem gledališču, Odprti kulturni hiši OK/Offenes Kulturhaus Gornja Avstrija ali razstav v prostorih gornjeavstrijskega Deželnega muzeja. V mestu tudi potekajo številne kulturne prireditve, kot so Pflasterspektakel, Poletje na Donavi, Festival Ars Electronica, Linzer Klangwolken, Brucknerjev festival, Advent v Linzu in Kulturna zima.
Lep stari del mesta prehodimo hitro
V starem delu mesta smo si najprej ogledali cerkev sv. Martina, del katere izhaja iz leta 788 in je izvorno najstarejša ohranjena cerkev v Avstriji. Danes je zaradi svoje preprostosti zelo priljubljena za poročna slavja. Od tu smo se odpravili do gradu, s katerega se odpira lep razgled na vse strani mesta. O gradu, ki izhaja iz istega časa kot prej omenjena cerkev, danes pričajo le ostanki zidu in Friderikova vrata. Danes si lahko ogledamo poznejše poslopje iz 17. stoletja z obsežno muzejsko zbirko. Iz terase pred katero se nahaja velik model mesta, se ponuja lep razgled na celotno mesto.
Tudi na novo katedralo, največjo v Avstriji, v kateri lahko v osami in skromnosti celo prespite. V času evropske prestolnice kulture leta 2009 je v mestu zaživela ideja o tednu tišine in popolne askeze na 8 m2 površine, kolikor premore soba, do katere morate premagati malo manj kot štiristo stopnic. Vendar boste poplačani z lepim razgledom na mesto. Postelja, miza, stol, brez telefona, računalnika, interneta in stikov z drugimi. Zaradi številnih povpraševanj projekt nadaljujejo še danes. Za sedem dnevni polni penzion boste odšteli 600 EUR, na svojo priložnost pa boste lahko čakali tudi do leto dni.
Sprehod po starem delu mesta, ki ga krasijo številne stare zgradbe iz različnih obdobij je dovolj dolg za enodnevni izlet. Oglejte si mestno hišo v kateri imajo še posebej zanimiva tla, ki so pokrita z aerofoto posnetki mesta, tako da dobesedno hodite po celem mestu. Središče dogajanja je glavni trg s kužnim stebrom Pestsäule, bolj znanim kot Dreifaltigketssäule, ki so ga postavili v spomin na žrtve epidemije kuge, vojne in drugih nesreč v mestu. V starem delu mesta organizirajo čez teden različne tematske tržnice, kjer lokalni kmetje in obrtniki ponujajo kvalitetne izdelke. Zlahka se boste izgubili v ulicah in kmalu bo kakšen izdelek po sicer visokih cenah pristal v vaših rokah.
V središču mesta se nahaja tudi ena najbolj obleganih nakupovalnih ulic v Avstriji, to je Landstrasse, ki velja takoj za dunajsko Mariahilferstrasse za drugo največjo v Avstriji.
Ena od priljubljenih mestnih oaz je hrib Pöstlingberg, do katerega se lahko povzpnemo z najstrmejšo tirno gorsko železnico v Evropi. S hriba se ponuja krasen panoramski razgled na mesto, ob dobri vidljivosti pa seže pogled vse do Alp. Na vrhu hriba vozi manjši Jamski vlak, ki otroke popelje vzdolž trase v podzemni del starega trdnjavskega stolpa v skrivnostni svet palčkov.
Če vam dopušča čas, si oglejte še minoritsko cerkev grajeno v stilu rokokoja, lepo renesančno Deželno hišo, Mozartovo hišo kjer je nastala Linška simfonija, cerkev sv. Martina Lutra, živalski vrt, botanični vrt, Keplerjev observatorij in druge zanimivosti mesta. Če ne želite pešačiti, vozi po mestu rumeni turistični vlakec.
Skok v prihodnost
Po sprehodu po starem delu mesta pa še skok v prihodnost. Ob severnem bregu Donave izstopa zanimiv Ars Electronica Center, za katerega pa si je res treba vzeti čas, kar pomeni vsaj nekaj ur. Ob prebiranju literature in informacij iz spleta si nisem mogla dobro predstavljati za kaj v bistvu sploh tu gre. Center, ki je namenjen sodobni virtualni realnosti in novim tehnologijam, nekateri imenujejo digitalni muzej prihodnosti. Ima veliko prikazov s področja naravoslovja, ki so metodično lepo dodelane. Posebej zanimiva je razstava Izven kontrole, ki govori o razvoju interneta, pasteh facebooka, kako nas lahko na vsakem koraku spremljajo. Pa še laboratorij zvoka, možganov, kloniranje, delovanje stereo vida, slikate si lahko mrežnico in sliko pošljete domov po elektronski pošti, razvoj Linza skozi stoletja, operacija prostate z roboti, najnovejši poskusi v Cernu, 3D modeliranje, največ obiskovalcev pa pritegne 3D predstavitev vesolja. Zanimivo je sedeti na tleh prostora Deep Space ter skozi posebna očala opazovati in doživljati Zemljo, sončni sistem, Mlečno cesto, zvezde itd.
Mesto so zaznamovali Kepler, Hitler, Bruckner in Mozart
Vsi se zelo radi pohvalijo, da je na povabilo prijatelja v mestu preživel teden dni počitnic Mozart (1756-1791). V tem času je nastala znamenita Linška simfonija. Vodnica nam je razložila, da je Mozart prišel v mesto na oddih in ni imel s sabo nobenih not. Prijatelj, ki ga je povabil, je priredil druženje s številnimi lokalnimi pomembneži in se je z imenitnim gostom želel pohvaliti. Ker Mozart ni imel s sabo not, je v ta namen moral nekaj pripraviti in tako je nastala znamenita simfonija.
Ponosni so na še enega glasbenika, ki se je rodil v bližini mesta in tu služboval, to je skladatelj in mojstrski improvizator na orglah Anton Bruckner (1824-1896).
Veliko manj pa so ponosni, da je v Linzu preživljal svoje otroštvo Hitler, ki je imel pozneje za mesto velike načrte. Želel je, da bi postal kulturna prestolnica Rajha. Leta 1934 so v hotelu Schiff nacisti načrtovali upor proti avstrijski oblasti. Po priključitvi Avstrije Tretjemu rajhu so pospešeno razvijali težko industrijo za potrebe vojne. V bližini mesta si lahko ogledamo zloglasno nacistično koncentracijsko taborišče Mauthausen.
V mestu je svoj čas deloval nemški astrolog, astronom in matematik Johannes Kepler (1571-1630), po katerem je danes poimenovana univerza.
Mesto možnosti in lep vzgled marsikomu
Ob otvoritvi Linza kot evropske prestolnice kulture so v mestu poudarjali povezanost industrije, kulture in narave, ki lepo kratko in jedrnato opiše mesto. Preseneti na vsakem koraku. Domačini se zelo trudijo za svoje mesto, vodniki povsod kjer smo bili pripovedujejo in razlagajo s takim zanosom, kot ga že dolgo nisem videla. Vodnica po mestu, s katero smo se v mini avtobusu peljali do jeklenega sveta, nas je na prehodu za pešce, ko je voznik želel na hitro prehiteti mimoidoče, prestrašeno posvarila, da naj pazi, saj so to turisti. Turiste pa oni potrebujejo, saj prinašajo denar.
Poskusite linško torto – sladki ambasador mesta
Za največjo kulinarično posebnost mesta velja linška torta. Njeno ime se v kuharskih knjigi omenja leta 1696 in velja za najstarejši tovrstni recept na svetu. Prodajajo jih povsod, vendar boste originalno lahko poskusili le v slaščičarni Jindrak v središču Linza. Novejši recepti se malce razlikujejo med seboj glede določenih sestavin in količin, vendar glavne sestavine, kot so maslo, mandlji, sladkor, moka in drobne začimbe, ostajajo nenadomestljive. Ker je njen rok uporabe dobre tri mesece, je lahko lepo in izvirno darilo.
Osnovni podatki o mestu
Današnji Linz so ustanovili Rimljani. Ime Lentia je dobil po keltskem izrazu lentos za zavoj Donave, ki ga reka naredi v bližini mesta. Sredi prvega stoletja je nastal kastel, ki je služil varovanju prehoda reka. Prvotno naselbino so večkrat napadla germanska plemena. Vse do konca 8. stoletja o njem bi bilo kaj dosti znano, imenovalo pa se je Linze. Na poznejši razvoj je vplivala njegova strateška lega na stiku trgovskih poti. Trg je postal v času vladavine Karolingov, ko je pobiral carino za celoten Traungau. V 13. stoletju, ko so mu vladali Babenberžani, je postalo mesto in služilo kot mejna utrdba za zaščito pred Bavarci. Pobirali so mitnino, ki je bila eden izmed pomembnejših virov zaslužka avstrijskih vojvod. Ugled mesta je s tem naraščal. Konec 15. stoletja je postalo središče Svetega rimskega cesarstva, vendar je kmalu nazadovalo na račun Dunaja in Prage. Sredi 19. stoletja so po Donavi začeli pluti prvi parniki. Leta 1832 je bila iz Čeških Budjevic speljana prva železnica, čeprav so vlak v tistih časih še vlekli konji. Ko je konje pozneje zamenjala elektrika, je Linz dobil železnico z največjim nagibom na svetu, ki danes velja za najstarejšo ohranjeno.
Med 2. svetovno vojno je Linz postal na račun nacistov pomembno industrijsko središče. Za svoje potrebe so razvijali kemično in jeklarsko industrijo. Med leti 1945 in 1955 je bila Avstrija razdeljena na okupacijske cone, po Donavi pa je potekala meja med sovjetsko in ameriško okupacijsko cono. Linz je bil tako razdeljeno mesto.
Od sredine 19. stoletja se razvija industrija, zlasti tekstilna in kovinska. Leta 2009 je bil skupaj z Vilniusom Evropska prestolnica kulture.
Danes je Linz z okrog 190 tisoč prebivalci glavno mesto avstrijske zvezne dežele Gornje Avstrije. Za Dunajem in Gradcem je tako tretje največje mesto v Avstriji.
| Kje se Linz nahaja? |
