Mali Balaton (Kisbalaton) – ptiči, ribe in neokrnjena narava

Mali Balaton, madžarsko Kis Balaton, je manj znani »manjši brat« velikega Balatona oziroma Blatnega jezera. Območje je raj za opazovanje ptičev, ribolov, ob njem pa odkrijemo tudi številne naravne in kulturne zanimivosti.

Nekoč zaliv Blatnega jezera
Mali Balaton je jezero oziroma barje ob ustju reke Zale, ki je dolgo ca. 22 km in široko 4 km. V bistvu gre za več jezer, dve večji, oziroma za močvirnato območje, ki je širše del Blatnega jezera. Nahaja se na površini 1870 ha, dovodnjava pa ga reka Zala.
Kot zanimivost, še v rimskih časih, je bilo Blatno jezero plovno celo nižje od danes Malega Balatona, do konca 18. stoletja je bil Mali Balaton zaliv v sklopu Blatnega jezera. Reka Zala je tod odlagala svoje sedimente in tekom stoletij delto spremenila v močvirje. V 19. in 20. stoletju je začel izgubljati funkcijo filtra zaradi številnih človeških posegov v naravo (izsuševanje za potrebe kmetijstva) in izgradnje odvodnega kanala, regulacije bregov Zale in izgradnjo napisov kot zaščito pred poplavami. Nihanje vode, ki je nekoč bilo 5 do 6 m, se je drastično znižalo, s tem pa tudi možnost poplav.
Kot posledica intenzivnega kmetijstva ter s tem povečanega dotoka fosfatov in nitratov na izsušenem porečju so se v Blatnem jezeru kmalu pokazali negativni vplivi. Zato so leta 1982 pričeli z obnovo mokrišča, kar so dosegli z izgradnjo več pregrad in vodnih zadrževalnikov. Z izgradnjo sistema Kis Balaton želijo strokovnjaki znova obudili njegovo nekdanjo funkcijo – to je filter vode reke Zale.

Redka favna in flora
Območje je znano po bogati, redki in zaščiteni flori in favni. Gre za obsežen rezervat ptičev, kjer so zabeležili okrog 250 različnih vrst ptičev, številni med njimi so na seznamu ogroženih in redkih. Območje je pod zaščito Ramsar, ki skrbi za ohranjanje mokrišč. Zelo je priljubljen tudi ribolov.
V bližini Fenékpuszte se nahaja središče za obiskovalce (Vönöczky Schenk Jakab Research Centre), od koder vas v spremstvu lokalnih vodnikov popeljejo po zaščitenem območju. Z njimi si lahko ogledamo manjši otok Diás Isle, spominsko sobo Istvána Fekete, znanega madžarskega pisatelja, ki je med drugim napisal veliko zgodb povezanih z živalmi in tradicionalno hišo s črno kuhinjo, nudijo pa tudi možnost fotolova oziroma posebne programe za ljubitelje fotografije.

Sledovi Koclja in Pribina
Porečje reke Zale je bilo v 9. stoletju del Spodnje Panonije, ki je zaradi močvirnatega terena ob njenem izlivu v Blatno jezero med slovanskimi plemeni dobila ime Blatna. Ob njej je nastalo središče kneževine Urbs paludarum oz. Blatnograd ali Blatenski kostel. Po 2. svetovni vojni so na domnevnem mestu te prestolnice, nekaj km zahodno od Blatnega jezera, odkrili temelje in do meter visoke ostanke zidov triladijske bazilike s prizidanim prezbiterijem, ki segajo v čas Koclja ali morebiti celo Pribine.
V vasi Zalavar si lahko ogledamo zgodovinski park z ruševinami, spomeniki sv. Štefana, sv. Cirila in Metoda, kapelo in mogočnim drevesom življenja z 258 listi, ki predstavljajo prav toliko med seboj sodelujočih madžarskih naselij.
Sicer pa je bilo širše območje naseljeno že v bronasti dobi. Po arheoloških najdbah je največ ostankov iz rimske dobe, gre predvsem za ostanke rimske ceste in rimskega naselja v bližini vasi Fenekpuszta.
V 9. stoletju je spadalo območje pod Moravsko kneževino, konec 9. stoletja pa so ga zavzeli Madžari. V srednjem veku so imele tukaj svoja domovanja in začasne rezidence številne pomembne družine, med drugimi tudi Celjski grofje, družina Battany in druge. Konec 15. stoletja so območje napadli Turki, saj območje leži na strateškem območju na poti iz Budimpešte proti Dunaju. Turki so se umaknili šele konec 17. stoletja. Do druge polovice 20. stoletja je to bila ena najslabše razvitih regij na Madžarskem. Po prvi svetovni vojni je izgubila del našega ozemlja, svoje nekdanje gravitacijsko območje, po drugi svetovni vojni pa je velik del ozemlja prešel pod Veszpremsko županijo.

Rezervat bivolov, otok Känyávär, Ribiška vasica Vörs in še kaj
V bližini Malega Balaton, v kraju Zalakomar, ki se nahaja nedaleč stran od avtoceste, ki vodi proti Budimpešti, si lahko ogledamo velik rezervat bivolov Käpólnapuszta, največji na Madžarskem. Rezervat igra zelo pomembno vlogo pri ohranjanju populacije avtohtonih madžarskih bivolov in ohranjanju njihovega naravnega okolja. Ob 1,5 km dolgi poti zvemo, da so bivoli težki do 700 kg in da tehtajo do 700 kg, zelo radi imajo vlago, ko vidijo vodo, postanejo popolnoma leni, v vodi preživijo tudi po več ur dnevno in se hladijo v blatu. V preteklosti so bili na Madžarskem zelo priljubljeni in številni, v začetku 20. stoletja pa so skoraj izumrli, zato je nastalo več rezervatov za njihovo ohranitev. Kapolnapuszta je največji rezervat z 250 do 300 primerki te vrste. Bivole uporabljajo za mleko, meso in  kože, nekoč so bile tudi vlečne živali. Za spomin lahko kupite bivolje salame.
Čez zanimiv leseni most se lahko podamo na otok Känyávär. Na njem je več piknik točk, po otoku vodi sprehajalna pot in ob njej dva opazovalna stolpa, s katerih lahko opazujemo številne redke živalske vrste bele čaplje, kormorane, ponirke, drozge in druge živali. Domačinke v času turistične sezone pred mostom prodajajo domače pridelke in izdelke.
V sklopu niza otokov je zanimiv še manjši otok Mariaásszony z ostanki srednjeveške cerkve.
Na nekdanjem obsežnem kolektivnem posestvu Fenyvespuszta je nastala kmetija Istvana Ekbauerja z mini živalskim vrtom (bivoli, kozlički, konji, poniji, osli, zajci, prašiči in kokoši), kjer se živalim lahko približamo, jih božamo, pomagamo hraniti, možno je tudi jahanje in lokostrelstvo.
Ribiška vasica Vörs je znana po hiši zgrajeni iz trstičja in hrastovih desk. V bližini se nahaja  39 grobov Langobardov. V bližini naselja zanimiv muzej o zgodovini poselitve in načinu življenja v teh krajih.
V bližini vasi Sharmelek se nahaja nekdanje vojaško letališče, danes potniško. Za potniški promet je odprto od leta 1991.
V kraju Fenékpuszta, ki je bilo v rimskih časih središča prometa, si lahko ogledamo še ruševine nekoč zelo obsežne trdnjave, bazilike in kašče iz starega veka.