Matkov kot je ena izmed treh solčavskih ledeniških dolin, desna soseda bolj znane in priljubljene Logarske doline. Čeprav do Matkovega kota morda zavije res manj turistov, pa je toliko bolj mirna dolina še bolj zanimiva za tiste, ki ne marajo gneče, še posebej pa pri pohodnikih. Naš cilj je bil tokrat videti Matkov škaf, naravno posebnost, ki je ena izmed tistih »potrebno je videti« naravnih zanimivosti Slovenije.
Desna soseda Logarske doline
Matkov kot je dobrih 5 km dolga ledeniška dolina, ena od številnih v Kamniško-Savinjskih Alpah. Vpeta je med Logarsko dolino in po prvi svetovni vojni vzpostavljeno mejo z Avstrijo. Je najmanjša izmed treh dolin na Solčavskem, kamor spadata še Logarska dolina in Robanov kot. Dno doline ni poseljeno, na pobočjih najdemo par samotnih a velikih kmetij. Po eni izmed njih, Matk, je dolina tudi dobila ime. Dolina je zaprta in odročna, a v primerjavi s preostalima toliko bolj pristna in mirna.
Kar se nastanka tiče gre za alpsko ledeniško dolino v Kamniško-Savinjskih Alpah. Obdaja jo niz visokih gora: Mrzla gora (2203 m n.v.), Zabrložnica (1634), Savinjek (1694 m n.v., zahodno od njega je videno Matkovo okno), Koran (1567), Zgornji Pavličev Kogel (1459), Krnička gora (2061), Krničko sedlo (1803), Matkova Kopa (1957) in druge.
Po pobočjih gorskega grebena teče več slapov, sredi doline pa izvira potok Jezera, ki je eden izmed povirnih krakov reke Savinje.Na pragu Logarske doline se združi s Črno in naprej tečeta kot Savinja.
Legenda o jezeru
Po legendi je v Matkovem kotu po ledeni dobi nastalo ledeniško jezero. Vodo je zadrževal naravni jez, ki se je zrušil, jezero pa iz Matkovega kota odteklo. Potoku, ki teče po dolini, še danes pravijo Jezera, kar spominja na preteklost doline.
Matkov škaf
Glavna naravna znamenitost doline je Matkov škaf – snežni »kotel«, ki spominja na nekakšen krater. V spomladanskem času ga izdolbe okoli 40 m visok slap, ki pada čez previsno steno v debelo snežišče, ki ga pozimi napolnijo plazovi in vanj vdolbe luknjo v obliki škafa. Njegove dimenzije se iz leta v leto spreminjajo in so odvisne od snežnih razmer. V povprečju v zgornjem delu v premeru meri 20 do 30 m, letošnji pa je bil bolj skromen. Zanimivi so tudi nekakšni obroči, ki nastajajo zaradi več plasti snega, ki so različnih odtenkov.
Najprimernejši čas za ogled škafa je mesec maj in začetek junija, kasneje pa postaja vse manjši in sčasoma izgine. Matkov škaf ima status naravnega spomenika.
Kako do tja?
Matkov škaf se nahaja na n.v. 1480 m. Do njega pridemo tako, da sledimo smerokazom za Logarsko dolino: mimo Luč in Solčave ter Logarske doline do smerokaza za Matkov kot (glavna cesta se nato nadaljuje do Pavličevega sedla, kjer je mejni prehod z Avstrijo). Po vstopu v dolino se nam preden se cesta začenja vzpenjati na levi strani pokaže napis Matkov škaf. Tu je manjši prostor, kjer lahko pustimo avto. Še malce naprej, do bližnje koče vodi gozdna cesta, a ni vedno v najboljšem stanju. Nato pa sledimo planinskim markacijam. Pot v spodnjem delu ni zahtevna, postane pa zahtevnejša v višjem delu, kjer so že vidne zaplate snega. Z prečenje snega pred samim škafom je priporočljiva uporaba derez. Mi smo sicer zelo previdno prišlo do škafa tudi brez njih, je pa potrebno biti res previden. Zaradi možnosti padanja kamnov je priporočljiva tudi uporaba čelade.
Za pot smo v obe smeri skupaj s krajšimi postanki za fotografiranje porabili dobre 4 ure.
Ob poti smo lahko opazovali zanimivo gorsko cvetje.
Radi obiskujete hribe? Več idej za pohode najdete pod zavitkom – Hribi
Krajši video s poti do Matkovega škafa:
