Mdina in Rabat (Malta)

Ob obisku Malte si je v notranjosti otoka potrebno pogledati srednjeveško mestece Mdino in bližnji Rabat. Nekoč sta tvorila enotno naselje, a so Arabci Mdino obzidali in jo spremenili v utrjeno mesto.

MDINA

Mdina, utrjeno mesto
Sprehod po uličicah tega starodavnega mesta, je prikupen in zelo fotogeničen. Malteška arhitektura svetlega kamna s pisanim cvetjem in številnimi pisanimi dodatki deluje res prijetno. V mesto vstopimo skozi Glavna vrata, ob katerem je parkiranih več konjskih vpreg, s katerimi vas po želji popeljejo po mestu in okolici. Najstarejše in najlepše mestne palače se nahajajo ob glavni ulici, Villegaignon, kjer še danes živijo plemiške družine.

Nekoč celo prestolnica Malte
Mdina, znana tudi kot Staro mesto (Città Vecchia), je bila vse od antike do srednjega veka glavno mesto Malte. Še vedno se nahaja znotraj obzidja in ima malo manj kot 300 prebivalcev. Povezana je s sosednjim mestom Rabat (nekaj več kot 11.500 prebivalcev), ki ima ime po arabski besedi za predmestje, kar je nekoč tudi bil.
Mdino so v 8. stoletju pr. n. št. ustanovili feničanski naseljenci in jo imenovali Maleth, Rimljani pa so ga preimenovali v Melite. Antična Melite je bila večja od današnje Mdine, na sedanjo velikost se je zmanjšala med bizantinsko ali arabsko zasedbo Malte. V zadnjem obdobju je mesto prevzelo svoje sedanje ime, ki izhaja iz arabske besede medina, ki pomeni mestno četrt. V srednjem veku je ostalo prestolnica Malte do prihoda reda svetega Janeza (ivanovcev) leta 1530, ko je postal upravno središče otoka Birgu. V naslednjih stoletjih je Mdina nazadovala in ponovno oživela v začetku 18. stoletja. Mdina je ostala središče malteškega plemstva in verskih oblasti, vendar ni bila nikoli več tako pomembna kot v 16. stoletju, zato so ji nadeli naziv »tiho mesto«.

Med brodolomom je tod bival apostol Pavel
Potem ko je apostol Pavel v 60. letu n. št. na morju doživel brodolom in pristal na Malti, ga je sprejel Publij, guverner Melite, kateremu je ozdravil bolnega očeta. Po tradiciji se je prebivalstvo Melite spreobrnilo v krščanstvo, Publij pa je postal prvi škof Malte.

Mdina danes
Danes je Mdina ena glavnih turističnih znamenitosti Malte, ki jo obišče približno 750.000 turistov letno. V Mdini niso dovoljeni avtomobili (razen omejenega števila prebivalcev in nujnih vozil), tudi zato je dobila vzdevek »tiho mesto«. V mestu je nenavadna mešanica normanske in baročne arhitekture z več palačami, od katerih je večina zasebnih domov.

Kaj si v Mdini ogledati?
Ogledamo si lahko stolnico svetega Pavla, mestno obzidje, Mdinska vrata, Grška vrata in stolp Torre dello Standardo, Vilhenov dvorec (Narodni muzej naravne zgodovine), Falsonovo palačo (Normanska hiša), Palačo Gatta Murine, Palačo svete Zofije, Costanzeva palačo, Banca Giuratale (Mestna palača), Corte Capitanale (sodišče), kapelo svete Agate, Karmeličansko cerkev in samostan, cerkev svetega Petra in samostan, ruševine rimske mestne hiše takoj zunaj mesta. Mestno obzidje je bilo obnovljeno med letoma 2008 in 2016.

Mdina v filmih in knjigah
Mdina ima skupaj z mesto Birgu in otokom Gozom pomembno vlogo v delu »The Disorderly Knights«, tretji knjigi Lymondovih kronik pisateljice Dorothy Dunnet.
V delu »Svet teme« (»World of Darkness«) je Mdina evropska prestolnica klana Lasombra (vampirjev).
Mdina je tudi prizorišča romana Snakehead Anthonyja Horowitza iz leta 2007, kjer je kraj zasede, kjer obveščevalna služba Združenega kraljestva (MI6) namerava pridobiti očeta Alexa Riderja, Johna.
V Mdini so posneli prvo sezono HBO-jeve Igre prestolov.  

RABAT

Rabat s katakombami, bunkerjem in Pavlovo jamo
Po ogledu Mdine smo se sprehodili še po mestu Rabat, ki se nahaja neposredno ob Mdini oziroma je nekakšno njeno nadaljevanje. Mesto s ca. 11.500 prebivalci je nekoč bilo predmestje Mdine, od tod tudi njegovo ime.

Kaj si v Rabatu ogledati?
Zanimiva je baročna cerkev svetega Pavla z zanimivimi freskami iz 16. stoletja. Zgrajena je bila v spomin in čast apostola Pavla. Postaviti jo je dal škof Publij.
V jami, danes pod desno stransko cerkveno ladjo (vhod je cerkev svetega Publija, nasproti Pavlove cerkve), je po legendi živel in pridigal tri mesce apostol Pavel, ki je rimskega guvernerja Publija spreobrnil v krščanstvo. V jami si danes lahko ogledamo kip apostola. Obiskala sta jo papeža Janez Pavel II. leta 1990 in Benedikt XVI. leta 2010.  V drugi jami, ki je bila nekoč zapor, so v stropu luknje, v katerih so bili zvezani zaporniki.
V mestu se nahaja več katakomb, ki smo si jih sicer ogledali a nas odkrito povedano niso preveč navdušile. V rimskih časih so bile namenjene za pokop mrtvih, po rimski kulturi namreč pokopavanje mrtvih v mestu ni bilo nehigienično. Katakombe svetega Pavla so največje v Rabatu in so labirint hodnikov, ki vodijo do številnih grobov. Druge so Katakombe svete Agate, ki so bile od 3. do 5. stoletja grobišče. Mogoče je videti različne vrste grobnic, v nekaterih so še vedno freske iz tistega časa. Tukaj naj bi se sveta Agata skrivala pred poganskim guvernerjem Sicilije Kvintijanom. V podzemni kapeli ob vhodu so freske iz 12. do 13. stoletja.
Cena vstopnice za ogled jame, katakomb, bunkerja in muzeja (The Wignacourt Museum) je 5 evrov, za učence in dijake pa 3,50 evra, za otroke 7 do 11 let pa 2,50 evra.
V bližini cerkve se nahaja manjši trg s klopmi, blizu pa odlična malteška pekarna/slaščičarna z odličnimi pekovskimi izdelki in res veliko izbiro slaščic.   

Tudi Rabat v filmih
Deli filmov München (Steven Spielberg), Black Eagle (Eric Karson ) in Troja (Wolfgang Petersen) so bili posneti v Rabatu.