Muzej športa (Ljubljana) – vse o športu pri nas

Slovenci se radi in množično udejstvujemo v različnih športnih aktivnostih. Nekatere športne prireditve so postale že pravi nacionalni praznik. Včlanjeni smo v vse pomembnejše evropske in svetovne športne organizacije in inštitucije. V Ljubljani si lahko ogledamo posebno muzejsko zbirko posvečeno zgodovini slovenskega športa. Najbolj smo prepoznavni v zimskih športih, smo pa vedno dosegali odmevne rezultate tudi v atletskih in drugih športnih disciplinah. O vsem tem pričajo razstavljeni eksponati Muzeja športa.

Od posamičnih do enotne športne zbirke
Zbiranje dediščine zgodovine slovenskega športa se je začelo že pred ustanovitvijo samega muzeja. Gradivo zgodovine slovenske telesne kulture in športa pa zbirajo tudi posamični slovenski muzeji.
Leta 2001 je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani v okviru prireditve Šport in rekreacija bila postavljena na ogled manjša promocijska razstava z naslovom Od Rudolfa Cvetka do Andreja Hauptmana. Leto pozneje so v Uradu za šport predstavili razstavo o zgodovini športa na Slovenskem, v Športnem centru Triglav pa manjšo razstavo o zgodovini slovenskega nogometa. Še leto pozneje so ob Evropskem prvenstvu v vaterpolu v Plavalnem centru v Kranju pripravili razstavo o zgodovini vaterpola pri nas. Istega leta je na Gospodarskem razstavišču v okviru prireditve EXPO 2003, ki je bila posvečena 140. obletnici ustanovitve prvega telovadnega društva Južni Sokol in začetku slovenske športne zgodovine, bila na ogled razstava Muzeja športa, poimenovana kot muzejska zbirka v nastajanju. Ob Evropskem prvenstvu v gimnastiki leta 2004 so si obiskovalci lahko ogledali pred dvorano Tivoli razstavo o gimnastični generaciji z Mirom Cerarjem.

Številne zbirke presegajo prostorski okvir muzeja
Veliko razstavljenih predmetov so muzeju podarili slovenski športniki, športni delavci in športne organizacije. Muzej hrani tudi arhiv krovne športne organizacije Olimpijskega komiteja Slovenije.
Muzejsko gradivo vključuje brošure, knjige, časopise, diplome, embleme, fotografije, filmsko gradivo in video posnetke, kovance, kronike, makete, načrte, nalepke, naprave, obeske, opremo, osebne predmete športnikov in športnih delavcev, pečate, plakate, plakete, pokale, druga odličja, rekvizite, priznanja, zastavice, značke itd. Razstavljene so tudi donacije najvidnejših slovenskih športnikov.
V Muzeju športa poteka tudi priprava inventarne knjige, dokumentacijskega kartona, računalniškega programa dokumentacije. Začeli so s formiranjem hemeroteke, dosjejev športnikov in športnih delavcev ter evidentiranjem fotografskega, filmskega in video gradiva.
V muzeju je na sicer precej omejenem prostoru razstavljeni okrog 10.000 muzejskih eksponatov. Največ se jih nanaša na smučanje, največ pa jih je muzeju podaril Rajmund Debevec. Večina gre za osebne predmete vrhunskih športnikov, olimpijcev in dobitnikov olimpijskih odličij. Naj jih naštejem le nekaj: kip Staneta Derganca iz leta 1922, pokal iz leta 1934, ki so ga prejeli atleti Ljubljane po zmagi nad atletsko ekipo romunske Bukarešte, kajak iz leta 1955 narejen za svetovno prvenstvo v Tacnu, konja Mira Cerarja, zbirka smuči in kopije bloških smuči, smuči Mateje Svet in Ingemarja Stenmarka ter deska Roka Flanderja, dresi različnih slovenskih športnikov (plavalcev, košarkarjev, smučarjev, boksarjev, kolesarjev itd.) in olimpijcev, kompleti značk, plaket in fotografij ter drugi.