Na Boč po lep razgled

Boč (980 m n.v.) je eden izmed zadnjih vrhov v liniji Karavank, preden te preidejo prek Donačke gore in Maclja v Panonsko nižino. Na Boču sem bila prvič v osnovni šoli, letos pa sem ga želela obiskati v času cvetenja velikonočnice, a je njen čas sovpadal s časom omejitev gibanja na občine. Čeprav velikonočnice več ne cvetijo, smo Boč vseeno izbrali za tokratni planinski izlet ob koncu tedna. Ni bilo pretirane gneče, lepo pa je bilo videti veliko mladih in družin, ki so se lotile vzpona po Planinskega doma, ki je sicer dostopen tudi z avtom, peš. Lepo je bilo.

Več poti do vrha Boča
Boč se prvič obiskala v osnovni šoli, ko smo se odpravili z vlakom do Poljčan in začeli pohod tam. Še vedno nekateri začenjajo pot že v Poljčanah. Mi smo tokrat  sledili oznakam za Boč v Poljčanah in parkirali na manjšem parkirišču v Zgornjih Poljčanah. Od tu (280 m n.v.) se je možno podati do Planinskega doma na Boču (658 m n.v.) po cesti (ca.  1 uro) ali po Detičkovi poti in Gozdni učni poti (ca.  1 uro in pol), tretja možnost pa je bila sodeč po smerokazih čez Babo (ca.  1 ura hoje). Odločili smo se za Gozdno učno pot, v povratku pa smo se vračali čez Babo. Od Planinskega doma na Boču pa je do vrha še ca. 20 min po zahtevni poti in 45 po lažji, ki je bolj priporočljiva.
Gozdna učna pot se začenja že v Zgornjih Poljčanah, ob njej pa spoznavamo naravo Krajinskega parka Boč – bele štorklje,  drevesa (gorski javor, veliki jesen, divja češnja, pravi oreh, lipa in gorski brest), apnenice, katerih žganje je bilo nekoč tod precej razširjeno, sloje gozda, živali, rastlinstvo in drugo.
Pohod ni zahteven, je pa potrebna vsaj osnovna kondicija in volja.

Z vrha se ponuja zelo lep razgled
Vrh Štajerskega Triglava, kot nekateri Boč radi imenujejo (spet drugi tako imenujejo bližnjo Donačko goro), predstavljata v bistvu dva vrhova, ki sta enako visoka in med seboj oddaljena le par minut hoje. Na enem se nahajajo oddajniki in je zaprto vojaško območje, zato ni dostopen, na drugem pa se nahaja razgledni stolp, na katerega se lahko povzpnemo po 110 zavitih stopnicah.  Z 20 m visokega stolpa, ki so ga postavili leta 1962 se ponuja krasen razgled na okolico: Dravsko polje, Pohorje, Slovenske gorice, Haloško gričevje, Donačko goro in Macelj, Kozjansko gričevje, Posavsko hribovje, Paški Kozjak, Pohorje, Roglo…

V Planinskem domu na Boču poskusite bočni lonec
Pod vrhom se na sedlu se nahaja Planinski dom na Boču (658 m n.v.). Prvo skromno kočo je na vrhu Boča postavila leta 1899 Savinjska podružnica SPD, novo kočo in lesen razglednik na vrhu Boča pa 1930 Poljčanska podružnica SPD. V času vojne sta bila oba uničena. PD Poljčane je zato leta 1946 zgradilo nov razglednik in začelo obnavljati postojanko, novi dom so odprli leta 1952. Leta 1999 je bila do doma speljana asfaltirana pot iz Poljčan.
Ob domu je velik vrt oziroma terasa, kjer vam postrežejo med drugim zelo okusen  bočki lonec (enolončnica, več vrst mesa, gobe…), razne enolončnice, gobovo juho, zavitke in še kaj.
V domu lahko tudi prespite.

Cerkev sv. Miklavža in številne legende
V bližini planinskega doma se nahaja Informacijsko središče Krajinskega parka Boč in manjša cerkev sv. Miklavža oziroma sv. Nikolaja, ki se omenja že leta 1545. Po legendi jo je dal postaviti v zahvalo sv. Miklavžu nek grof, ki se je na lovu izgubil, sv. Miklavž pa mu je pomagal najti pot iz neprehodnih bočkih gozdov. Zunanjost cerkve krasijo gotska okna in gotski zadnji vhod, notranjost pa je baročna. Po legendah se v bližini cerkve nahaja velika jama, ki je pogoltnila volovsko vprego, za kazen, ker je gospodar na praznik oral. Vprega je prišča na plano v Poljčanah, volov pa niso več videli… O cerkvenem zvonu pa zgodbe pravijo, da se vam izpolni vse, kar si zaželite, ko pri sv. Miklavžu zazvoni. Mi ga nismo slišali…
Občasno so v cerkvi tudi maše. Ključe za ogled notranjosti hranijo v Planinskem domu Boč.

Redka in zaščitena velikonočnica s svojim spomenikom
V bližini planinskega doma je eno od rastišč redke in zaščitene velikonočnici (Pulsatilla grandis), ki privablja aprila številne pohodnike in tudi tiste, ki se do tja pripeljejo z avtom. A pozor, njeno rastišče se krči in je od leta 1991 zaščitena! Na Boču ima tri rastišča: Bočka ravan (planinski dom), Galke in Ljubično. Prvič jo je na Boču omenil leta 1928 graški pravnik, odličen amaterski botanik H. Schaeftlein. Cvet je zvončast, gosto dlakav, vijoličaste barve s šestimi venčnimi listi in rumenimi prašniki. Cvet menda vsebuje strup anemonin, ki hromi osrednje žičevje. Na Boču se velikonočnica najpogosteje pojavlja z enim do tremi cvetovi.

Če vas zanima še kaj več
Po grebenu Boča teče razvodnica porečja Save in Drave. Gre za t.i. osameli kras, površje gradijo predvsem apnenci in dolomiti ter paleozojske slabo prepustne in terciarne kamnine. V njih so pogosti skladi premoga, ki so ga v preteklosti izkoriščali. Na prisojnimi strani gore vre na dan zdravilna naravna mineralna voda.
V bližini Boča si lahko ogledamo še Kraljevi vrelec mineralne vode, Galke  – pečine, visoke do 70 m, Formilo – kraška dolina s ponorno jamo, kraška jama Balunjača, črni topol, pri planinskem domu se nahaja primerek z obsegom debla več kot 420 cm.

Postanek še v Dolini Winettu
V povratku smo se ustavili še v Dolini Winettu. Na poti do tja se peljemo mimo več vasi z zanimivimi imeni – Križeča vas, Krasna, Novake, Modraže, Varoš do Spodnje Sveče, kjer se zanimivo gostišče nahaja. V Dolini Winettu so znani po okusnih postrvih in njihovih kremnih rezinah…

V bližini lahko obiščete še Donačko goro – Donačka gora

Radi obiskujete hribe? Več idej za pohode najdete pod zavitkom – Hribi

Krajši video poti na Boč: