Na Češko kočo po veličasten jutranji razgled

Ob obisku Jezerskega, ki ga najlepše opiše njihov slogan »Jezersko, kjer je narava najlepša«, pogledi kar sami silijo v višave, h goram.  Naš cilj na Jezerskem je sicer bil na družinskem potepanju po Sloveniji ogledati si Planšarsko jezero in ostale naravne zanimivosti Jezerskega. Vseeno pa si nisem mogla kaj, da ne bi bilo vsaj malo hribolazenja, brez tega tam enostavno ne gre.  Zato je del naše družine zjutraj vseeno vstal malo prej in se odpravil vsaj do Češke koče (1.543 m). Ko sem pri koči uživala v razgledih in opazovala tiste, ki se odpravljajo naprej,  sem že vedela, da se kmalu vrnemo, a takrat le s pohodnimi cilji in za več dni. Še pred zajtrkom je bila glava polna lepih spominov, telefon pa lepih posnetkov, ki jih delim z vami.

Vzpon mimo Štularjeve planine, povratek mimo tovorne žičnice
Češka koča (1.543 m) na Spodnjih Ravneh je priljubljen pohodni cilj z izhodiščem na Jezerskem. Nekaterim je končni cilj, večini pohodnikov pa je izhodišče za nadaljnje planinske podvige (na Kočno, Grintovec, Dolgi hrbet, Skuto, Vadine in še kaj).
Izhodišče za vzpon do koče je spodnja postaja tovorne žičnice, kjer lahko pustimo avto. Nekateri pa začenjajo svoj pohod že na Zgornjem Jezerskem in pustijo avto na parkirišču ob Planšarskem jezeru ali pa kar pri ponudnikih nastanitev, kjer bivajo. V poletnem času je treba priti dovolj zgodaj, če boste pozni pa avto parkirati ob poti že prej. Midva sva se do izhodišča podala kar s kolesom.
Do Češke koče sva izbrala pot mimo Štularjeve planine, v povratku pa mimo tovorne žičnice. Prva pot vzame ca. 1 uro in pol hoje, v povratku pa malo manj. V začetku je pot potekala skozi gozd, kjer so še vidne posledice ujm, in je bila strma. Ko dosežemo Štularjevo planino se začenjajo prvi lepi razgledi, ki postajajo z vsakim korakom bližje koči vse lepši, veličastnejši. Pot je označena kot delno zahtevna, zaradi letev po katerih deloma poteka in deloma po premočenem terenu, a je zavarovana tudi z zajlo, zato ni preveč zahtevna, potrebna pa je seveda previdnost.
Ob poti nas spremljajo lepi razgledi, ki si jih ne naveličaš…

Češka koča letos praznuje 120 let
Češka koča na Spodnjih Ravneh je planinska postojanka, ki stoji na krnici Spodnje Ravni nad pobočjem Ravenske Kočne. Kot zvemo na info tabli v vasi Zgornje Jezersko, jo je zgradila Češka podružnica Slovenskega planinskega društva v Pragi in jo odprla 26. julija 1900. Zgrajena je bil v slogu značilne češke kmetije s streho s skodlami. Za njeno izgradnjo so bili zaslužni Johannes Frischauf, raziskovalec Savinjskih Alp in častni občan Jezerskega, Fran Kocbek, načelnik savinjske podružnice SPD, A. Lando, gradbenik svetnik iz Prage ter Franc Muri, jezerski župan in deželni poslanec. Kočo je ob otvoritvi blagoslovil triglavski župnik Jakob Aljaž, obiskovalce pa so pogostili s pečeno šunko iz Prage in pivom iz Plzna. Po 1. svetovni vojni jo je prevzelo Slovensko planinsko društvo, leta 1949 pa Planinsko društvo Jezersko.
Leta 1969 so iz doline Ravenske Kočne potegnili tovorno žičnico ter kočo večkrat prenovili in posodobili. A je ohranila slog češkega ljudskega stavbarstva.
Kot zanimivost: slovesnosti ob 90 obletnici ustanovitve koče se je menda udeležilo kar 2.500 obiskovalcev.
Pa še ena zanimivost: septembra leta 1992 je Božidar Jernej Malovrh iz Kranja v bližini koče našel velik rjav kamen, ki je bil drugačen od ostalih, z delno gladko, delno nagubano površino. Sprva ga je hranil v dnevni sobi, nato v kleti, šele po nekaj letih pa ga je pokazal znanstvenikom. Ti so potrdili, da gre za novi slovenski meteorit, ki je bil kasneje poimenovan Jezersko.

Legendarni oskrbniki Češke koče
S Češko kočo je povezanih več oskrbnikov, ki so ji vdahnil vsak svoj pečat. Omeniti je potrebno dva, ki sta kočo spremenila v pravo legendo. Prvi oskrbnik je bil gorski vodnik in alpinist Jernej Krč (1871 – 1925), ki je kočo oskrboval 20 let s pomočjo čeških prijateljev. Pred tem je bil oskrbnik Cojzove koče na Kokrskem sedlu. Večino stvari za oskrbo planincev v koči je menda kar sam prinesel iz doline. Vključeval se je tudi v lokalno življenje, bil je mežnar in organist ter štiri leta celo župan Jezerskega. V drugi polovici 20. stoletja pa je kočo oskrboval legendarni Andrej Karničar (1923 – 1998), ki je v oskrbi koče vztrajal skupaj z ženo Anico skoraj štiri desetletja. Planinci so ga vzljubili zaradi njegove odprtosti, domačnosti in njegovih številnih koristnih nasvetov. V njegovem času je bila koča deležna številnih izboljšav (vodovod, tovorna žičnica….). Karničnik je izdal tudi dve knjigi: »Jezersko kroniko« in »Jezerske štorije«.
Za Andrejem je bil 10 let oskrbnik koče Tone Karničar, od julija 2015 pa je njena oskrbnica Karmen Karničar.
Karničarjeva družina je na Jezerskem pustila in še vedno pušča velik in pomemben pečat, o katerem pa kdaj drugič.

Radi obiskujete hribe? Več idej za pohode najdete pod zavitkom – Hribi

Kaj si še ogledati na Jezerskem – Jezersko