Na razgledni Nanos

Nanos je tisti hrib, ki nam na poti do slovenske obale vedno naznanja, da smo že v bližini oziroma začnemo nekje tam čutiti primorske vplive. Vedno smo ga opazovali od daleč, tokrat pa »splezali« nanj. Do Vojkove koče, kjer se lahko okrepčamo, vodita dve poti.

Kraška planota Nanos
Nanos je visoka kraška planota, ki loči celinski del Slovenije od Primorja. Planota je dolga 12 km in široka do 6 km, s strmo odrezanim robom, ki se imenuje Pleša, od koder se ponuja zelo lep razgled. Njegov najvišji vrh je Suhi vrh (1.313 m). Poleg planincev je priljubljena pri gorskih tekačih, kolesarjih in jadralnih padalcih. Na razgledni točki Pleša (1262 m) stoji televizijski pretvornik, kjer si lahko ogledamo muzejsko zbirko analogne oddajne tehnike.

Na Nanos vodi več poti
Najkrajša je pot iz Razdrtega, kjer se v bližini avtoceste nahaja večje parkirišče. Do Vojkove koče na Nanosu vodita od tod dve poti: položna (ca. 2 uri in pol sodeč po info tabli, a jo lahko z zmerno kondicijo precej skrajšamo) ali strma in delno zahtevna pot (1 uro in 45 min), ki je opremljena s klini in jeklenicami. Priporočljiva je krožna pot, po strmi gor in v povratku po položni poti. Prva pot nudi glede na nadmorsko višino Nanosa občutek »visokogorja«, čeprav glede na nadmorsko višino še tja ne spada. 

Vojkova koča na Nanosu
Okrepčamo se lahko v Vojkovi koči na Nanosu, ki se nahaja tik pod Plešo, kjer je tudi možnost nočitve. Sklad za gradnjo koče je Ajdovsko-Vipavska podružnica SPD ustanovila leta 1907. Leta 1913 pa ga je prevzela novoustanovljena Vipavska podružnica SPD, ki je kupila zemljišče za gradnjo koče. Načrte za gradnjo sta nato prekrižali vojni. Kočo so slovesno odprli leta 1949 in jo poimenovali po narodnem heroju Janku Premrlu-Vojku (1920-1943), rojenem v Podnanosu. Pred kočo stoji njegov doprsni kip. Kasneje je bila koča dograjena in večkrat obnovljena. Poskusite odlične štruklje, divjačinski golaž in druge planinske dobrote.

Legenda o Svetem Hieronimu
Na pobočju Nanosa si lahko ogledamo številne ledenike. Najbolj strm je Slapenski, ki meri 112 m. Ogledamo si lahko tudi več kapelic in znamenj. Najbolj znana in najvišje ležeča je cerkev sv. Hieronima, ki se nahaja na višini 1.019 metrov in izvira iz 16. stoletja. Povezana je z legendo o Svetem Hieronimu, po kateri so kmetom iz Vipavske doline vsako leto poplave uničevale poljske pridelke. Hieronimu so se kmetje zasmilili, zato jim je pomagal in sicer tako, da je, ko se je pripravljalo na neurje, zakuril velik ogenj. Kmetje so mu v zameno prinašali hrano in nujne življenjske potrebščine. Ko so opazili na vrhu Nanosa dim, so pospravili svoje pridelke. Ko je bil Hieronim že na smrtni postelji, jim je obljubil, da jim bo pomagal tudi po smrti in jih opozarjal z meglicami. Kmetje so ga proglasili za svetnika in mu v zahvalo, na mestu, kjer je kuril, postavili cerkev.

Kdor pade na nos, ne pride na Nanos – takšen je naslov knjige za otroke avtorja Ferija Lainščka.