Novi Sad – multikulturno mesto pod mogočnim Petrovaradinom

Novi Sad je z okrog 350 tisoč prebivalci glavno mesto Vojvodine. Starejše generacije se ga verjetno najbolj spomnijo po zelo znanem kmetijskem sejmu in kot središče narodno zelo pestrega območja. Kmetijski sejem svojo tradicijo nadaljuje še danes, v mesto pa privabljajo različne generacije obiskovalcev tudi drugi festivali in dogodki kot tudi številne turistične znamenitosti. Danes tako velja Novi Sad za mesto zabave, zgodovine in tudi dobre hrane. Tukaj sem pred leti prvič poskusila sladoled, ki si ga sestaviš sam, kar dotlej še nisem opazila v drugih večjih evropskih mestih. Na tržnici so zelo priljubljeni ocvirki.

Nad mestom se bohoti mogočni Petrovaradin
Novi Sad je sicer razmeroma mlado mesto, ki je na levem bregu Donave zraslo konec 17. stoletja. Precej starejši je na drugi strani Donave Petrovaradin. Na vrhu hriba naj bi prvo naselje stalo že pred 20 tisoč leti, v antičnih časih pa je bila tod rimska utrdba. V času madžarske vladavine je srednjeveška utrdba po obleganju turških čet padla a je Turke po 160 letih doletela podobna usoda. Avstrijci so zato postavili modernejšo trdnjavo, ki so jo gradili skoraj 90 let in je ni več zavojeval nihče.
Danes je Novi Sad drugo največje mesto v Srbiji. Prebivalstvo je še vedno precej raznoliko. Največ je  Srbov (tri četrtine prebivalstva), pet odstotkov Madžarov, tri odstotke Jugoslovanov ter nekaj manj Slovakov, Hrvatov in Črnogorcev ter desetino drugih.

Živahno središče mesta
Središče mesta je lepo obnovljeno, mestni utrip pa vedno živahen. Če želiš fotografirati kakšno znamenitost brez gneče ljudi naokrog, je zato treba zgodaj vstati. Ulice in lokali so polni ljudi. Sprehajanje in “kafane” so tukaj zelo pomemben element vsakdanjega življenja,  česar se še posebej zavedajo Novosadčanke, ki veljajo za zelo lepe ženske. Glavna ulica ob katedrali je za marsikatero povečana modna pista. Od tod pa vodijo skozi ozke prehode poti v dvorišč stavb s številnimi trgovinami in lokali.
Osrednji Trg Svobode obdajajo številne lepe zgradbe, kot so neorenesančna mestna hiša, nasproti nje neogotska rimskokatoliška cerkev sv. Marije in spomenik Svetozarju Miletiću. Ulica Zmaj Jovana je bila nekoč ribiška ulica, po kateri so tovorili ulov iz Donave, danes pa je spremenjena v promenado s številnimi gostinskimi lokali, kjer je prav prijetno posedati in opazovati mestno dogajanje.  Za najbolj žurerski predel mesta velja Ulica Laze Telečkog.

Petrovaradinu je prizanesel polkovnik
Mogočna trdnjava Petrovaradin, ki dominira nad mestom je pomembna mestna turistična atrakcija, pa tudi muzej, galerija, restavracija, hotel in prizorišče največjega festivala jugovzhodni Evropi – Exit. Na pobočjih Fruške Gore je bila zgrajena z namenom obrambe pred Turki okrog leta 1700. Pozornost pritegne stolp z uro, katerega posebnost sta zamenjana urni in minutni kazalec. Po njej so se nekoč orientirali donavski ribiči, katerim nekaj minut več ali manj ni pomenilo kaj dosti. Poleg muzeja si obiskovalci radi ogledajo še podzemske prostore trdnjave s katakombami v več nivojih in številnimi strelskimi linami. Trdnjava je bila povsem nepremagljiva za vojaško opremo tedanjega časa, zato so jo imenovali celo Gibraltar na Donavi. Po drugi svetovni vojni so jo prenehali uporabljati v vojaške namene ter odprli za javnost, turizem in razne prireditve.
Po prvi svetovni vojni so v mestu porušili več utrdb iz 17. in 18. stoletja, ki več niso služile svojemu namenu. Petrovaradin je rešil polkovnik Dragoš Šelošević, kateremu se je zdela preveč lepa, da bi jo zrušil.
Če obiščete mesto poleti, lahko panonsko vročino preganjate na Štrandu, lepo urejeni a poleti žal tudi precej obljudeni mestni plaži ob Donavi. Ob reki vodijo tudi prijetne sprehajalne poti.

Novi Sad je še vedno zelo znano sejemsko in festivalsko mesto
Mesto ima dolgo tradicijo prirejanja številnih prireditev, sejmov in festivalov. Iz preteklosti je verjetno najbolj znan mednarodni sejem kmetijstva, ki je še vedno največji v tem delu Evrope. Uvrščajo ga celo med deset najboljših kmetijskih sejmov v Evropi. Na sejmu se predstavlja veliko domačih proizvajalcev, pa tudi podjetja iz Avstrije, Italije, Francije, Turčije, Makedonije, Nemčije, Združenih arabskih emiratov in celo Kitajske. Najbolj trendovski traktorji in kombajni enormnih velikosti…
Mlajšim generacijam je bolj znan festival Exit, ki je postal že eden izmed zaščitnih znamk Novega Sada. Ima tudi simbolni pomen, saj so ga osnovali mladi v boju za politične spremembe in svobodo in je še vedno družbeno angažiran. V ospredju je sicer glasba, skozi različne dogodke pa skušajo posredovati tudi druge vrednote.
Zelo znan pa je še gledališki festival Sterijino pozorje, festival uličnih glasbenikov in umetnikov IFUS in drugi.

Multikulturna in multinacionalna metropola
V Novem Sadu ima sedež Srbska matica, ki je bila ustanovljena leta 1826 ter velja za najstarejšo kulturno in znanstveno inštitucija Srbov in južnih Slovanov. Njen osnovni cilj ob ustanovitvi je bil prosvetljevanje prebivalstva. V glavnem mestu Vojvodine živi kar 23 pripadnikov nacionalnih manjšin.

Izlet na Fruško goro in obisk salaša
V bližini mesta, na Fruški gori, se nahaja več kot deset lepo ohranjenih samostanov, ki so bili grajeni med 15. in 18. stoletjem. Fruška gora, osamljena  otočna gora v Panonski nižini, je bila leta 1960 razglašena za narodni park z namenom se zagotovili območju trajna zaščita. Do danes so se tukaj ohranili izjemni prosvetni spomeniki iz preteklosti, znameniti fruškogorski samostani z bogatimi knjižnicami in dragocenimi zakladnicami. Eden najbolj znanih je Krušendol. Na pobočjih Fruške gore, ki je tudi priljubljena izletniška in piknik točka domačinov, uspevajo znana fruškogorska vina. Vse bolj pa je priljubljena kot rekreativna točka in pravi mali gorsko-kolesarki, pohodniški in jahaški raj.
V okolici mesta najdemo številne salaše oziroma vojvodinske turistične kmetije. Med zelo znanimi je slikoviti Salaš 137 v vasi Čenej.