Jug Sicilije – od zgodovine do baroka in čokolade

Za naše drugo letovišče, kjer smo prespali nadaljnje štiri noči, smo izbrali Realmonte, ki se nahaja  na jugu otoka oziroma od Sredozemskem morju. Napoti do tja smo se ustavili še v zgodovinskem mestu Sirakuze, nato v baročnem mestecu Noto in še v Modici, kjer je doma posebna vrsta čokolade. Sledila je vožnja mimo številnih rastlinjakov, ki so se raztezali do koder seže oko.  Še en dokaz marljivosti Siciljanov, ki izkoristijo vsak košček zemlje za rastje, ki je tam najbolj optimalno.

SIRAKUZE

Nekoč »največje grško mesto in najlepše od vseh«
Mesto Sirakuze je stalnica vseh turističnih ogledov otoka Sicilije na račun bogate grške zgodovine in kulture. O dolgi in zanimivi zgodovini lahko na kratko strnemo, da je v antičnih časih bila to eno glavnih sil sredozemskega sveta. Ustanovili so jo starogrški Korintčani in Tenejci, kmalu je postala zelo močna mestna država. Cicero jo je opisal celo kot »največje grško mesto in najlepše od vseh«, v 5. stoletju pred našim štetjem naj bi po velikosti bilo enako celo Atenam. Iz časa vladavine Atencev, Kartažanov in Rimljanov so se ohranili številni dragoceni spomeniki.
Danes je mesto z okrog 123 tisoč prebivalci razdeljeno na urbani del in stari, zgodovinski del – t.i. Ortigia, ki se nahaja na otoku, s kopnim pa je povezana preko dveh mostov. Od leta 2005 sta celotno mesto skupaj z nekropolo Pantalika na Unescovem seznamu svetovne dediščine.

Zgodovinska Ortigia
Po prijetnem drevoredu, kjer čakajo na obiskovalce, ki ne marajo pešačenja, konjske vprege, smo se najprej podali do Pancalijevega trga z Apollovim templjem, ki je bil tekom zgodovine večkrat spremenjen. Od bizantinske cerkve so se ohranile le sprednje stopnice in sledi osrednjih vrat, v obdobju emirata Sicilija je bil islamska mošeja, kasneje znova obnovljen v prvotni namen kot normanska cerkev Odrešenika, ki je v 16. stoletju postala del španske kasarne in nato zasebne hiše…
V bližini se nahaja zelo slikovita tržnica, predvsem zelo pisan in zanimiv je del s sadjem, zelenjavo, ribami, siri… Žejo smo odganjali s sveže ožetimi citrusi, kjer ti v limonado ne dajo sladkorja, če ti je pregrenko, le dotočijo pomarančni sok. Tržnica je zelo znana po sendvičih z različnimi vrstami sira, pršuta, začimb in dišavnic, skoraj vsak je unikat.
Podali smo se še do Trga posvečenega enemu najbolj znanih rojakov, to je matematiku, fiziku in inženirju Arhimedu. Na trgu se nahaja velik vodnjak posvečen Diani. Od tud smo nadaljevali še do Trga Duomo s katedralo, škofovsko palačo in mestno hišo. Trg je ena izmed osrednjih lokacij filma »Malena« z Moniko Bellucci v glavni vlogi. Bližnjo stolnico je dal zgraditi zgradil škof Zosim v 7. stoletju nad velikim Ateninim templjem (5. stoletje pred našim štetjem). To je bila dorska zgradba s šestimi stebri na kratkih stranicah in 14 na daljših stranicah, kar je še vedno mogoče videti v zidovih sedanje cerkve.
Katedrala skriva v svoji notranjosti  kapelo s srebrnim kipcem sv. Lucije, mučenke iz 3. stoletja, ki je prebivala v Sirakuzah. V času cesarja Dioklecijana jo je zaradi neomajne vere doletela mučeniška smrt. Njeno čaščenje se je v obdobju zgodnjega krščanstva razširilo po vsej današnji Evropi, kjer jo častijo kot zavetnico vida. Kot zaščitnici Sirakuze ji je posvečena tudi cerkev s pripadajočimi podzemnimi pokopališči.
Na koncu otočka se nahaja obsežen grad Maniak, do katerega pa dostop po kopnem ni bil možen. Zgrajen je bil med letoma 1232 in 1240 ter je lep primer vojaške arhitekture vladavine Friderika II.
Naj omenim še lep Aretuzin vodnjak, ki se nanaša na legendo o nimfi Aretuzi, ki je našla svoje zatočišče pred Alfejem ravno na Ortigii.

Za ljubitelje zgodovine
Številni obiskovalci pridejo v mesto zaradi zgodovine. Mesto krasi grško gledališče, katerega tribuna (cavea) je ena največjih, kar so jih zgradili stari Grki: ima 67 vrst, razdeljenih na devet odsekov z osmimi prehodi. V bližini gledališča so kamnolomi, ki so jih v antičnih časih uporabljali tudi kot zapor. Najbolj znan je t.i. Dionizijevo uho, s katerim bi naj Dioniz prisluškoval zapornikom. Tempelj olimpijskega Zevsa, ki se nahaja približno 3 km zunaj mesta, je bil zgrajen okoli 6. stoletja pred našim štetjem, ogledamo si lahko še rimski amfiteater itd.

Bele peščene plaže
V okolici mesta se nahaja več zelo lepih peščenih plaž. Vse od Brucoli do Isola delle Correntithere je 100 kilometrov obale z raznolikimi plažami, samotnimi, obljudenimi, belim peskom, kot npr. Spiaggia Punta Asparano di Siracusa, Penisola della Maddalena di Siracusa, Calamosche, Fontane Bianche, Vendicari in Marine Reserve Plemmirio in druge.

NOTO

Baročni biser
Mestece Noto, ki je od leta 2002 pod zaščito Unesca, je v turističnih prospektih predstavljen kot baročno mesto. Po hudem potresu konec 17. stoletja so mesto obnovili po vzgledu starega mesta, ki se nahaja približno 10 km stran. Iz domačega belega apnenca, ki daje danes mestecu značilno rumenkasto zlato barvo, so zgradili prekrasne baročne palače in cerkve. Ne moremo si niti predstavljati kakšno bogastvo in kolikšno število lepih palač in cerkva skriva sicer sicer manjše sicilijansko mestece
Center dogajanja predstavljata dve glavni ulici – Corso Vittorio Emanuele in Via Cavour, ki spominjata na Firence. Vitorio Emanuele se začne s Kraljevimi mestnimi vrati in mestnim parkom, kjer v senci dreves radi posedajo domačini. Tu je tudi začetek peš cone.  Ob glavni ulici se nahajajo številne krasne baročne palače, ogromna katedrala sv. Nikole z dvema elegantnima zvonikoma  in bogatim stopniščem, nekdanja palača plemstva z dvorano ogledal, nasproti nje pa mestna hiša, škofovska palača in druge. Na Trgu 16.maja se nahaja veličastna cerkev posvečena  sv. Dominiku in fontana Herkula. Pozornost pritegne še Opera in gledališče Vitorio Emanuele. Pokukati je treba tudi v notranjost zgradb in se prepričati o baročni opremi, ki se mi ni zdela tako načičkana, kot to včasih zna biti ampak so zgradbe zelo elegantne.
Tudi v Notu je bilo posnetih več kadrov filma Malena z Belluccijevo v glavni vlogi.

MODICA

Splača se iti tja, že zaradi čokolade
Postanek smo naredili še v mestu Modica, ki slovi po čokoladi. Mesto je locirano na enem od vrhov pogorja Monte Iblei. Tudi to mesto je 1693 prizadel potres in je bilo kasneje obnovljeno v poznobaročnem slogu, a je množica presežkov manjša kot v Notu, čeprav je prav tako uvrščena na Unescov seznam  svetovne dediščine in je mesto sicer na prvi pogled malo večje od Nota. Nekaj stavb se je ohranilo še iz časa pred potresom, večina pa jih je nastala ob obnovi. Chiesa di S. Giorgio in S. Pietro, samostan dei Padri Mercedari, Museo civico archeologico in številne baročne cerkve so nastali v času vplivne družine Chiaramonte.
Mesto najbolj slovi po čokoladi in različnih izdelkih iz nje. Ker je bil ravno čas »sieste«, turistov pa se tukaj ne tare toliko kot v Notu, smo zaradi počitka domačinov naleteli več ali manj na zaprta vrata. Odprta je bila le čokoladnica ob katedrali. Čokoladna granita je bila več kot odlična.  Ob serviranju pijače nam je natakarica prinesla na pokušnjo še koščke čokolade in jo na kratko predstavila.
V mestu se po pisnih virih ukvarjajo s čokolado že od leta 1746. Modica s 55.000 prebivalcev naj bi premogla največ čokoladnic in slaščičarn na prebivalca v Italiji. Njihove čokoladnice pa so v Italiji in po svetu od nekdaj na najboljšem glasu.
Čokolado delajo po starih azteških receptih, ki naj bi jih v te kraje zanesli iz Mehike Španci, ki so na Siciliji vladali v 16. stoletju. Kako, je seveda skrivnost, gre za hladni način, brez dodatkov maščobe, jajc, mleka… Tudi ko je bila v Evropi popularna mlečna čokolada, so jo tukaj še naprej delali po starih receptih, brez vseh dodatkov. V mestu poteka festival posvečen čokoladi in tematski muzej čokolade.