Padna je slikovita istrska vas v zaledju Pirana, ki je ohranila značilno strnjeno pozidavo. Obdana je z nasadi oljk, nekaterimi starimi tudi po več sto let. Meni osebno je to ena najlepših istrskih vasic, mirna, spokojna, z lepo ohranjeno kulturno in naravno dediščino.
Padna leži na Šavrinskem gričevju
Prisojna in terasasto oblikovana južna pobočja vasi poraščajo nasadi oljk in vinske trte, osojne lege pa prepredajo hudourniške grape in težje prehoden istrski gozd. Ime vasi naj bi izviralo iz latinske besede »patena«, ki pomeni krožnik oziroma skleda. Grič, na katerem se vas nahaja, ima obliko narobe obrnjene sklade. Deli se na tri dele: nekoliko dvignjeno osrednjo Vardo, na južni strani leži Jugna, tretja pa je Stara Padna oziroma Vas. V vasi, ki spada v občino Piran, živi danes ca. 160 prebivalcev.
Današnja vas je prestavljena vzhodneje od prvotne
V pisnih virih se Padna prvič omenja kot Pedina leta 1186, v piranskem statutu pa leta 1307. Arheološke najdbe pričajo, da je vas nekoč ležala približno kilometer vzhodneje od današnje. Domnevno naj bi bil razlog za preselitev vpad sovražnikov, ugodnejša lega bližje cesti, ki je potekala iz Trsta v notranjost Istre oziroma naravne nesreče. Vas je bila v preteklosti znana kot zelo dobra razgledna točka, kar so med drugo svetovno vojno izkoristili Nemci in zgradili pomembno postojanko.
Znani po pridelavi oljčnega olja
Tako danes kot tudi v preteklosti so se prebivalci Padne ukvarjali z poljedelstvom in živinorejo. Najbolj znane so bile v vasi oljke, vinska trta, sadno drevje, zelenjava in razne poljščine. Znani so bili tudi po velikih količinah olja. Nekoč sta v vasi delovali dve oljarni ali po domače torklji.
Ženske so s plinjerji (široke pletene košare narejene iz vrbe) prodajale na tržicah večinoma solato in radič. Precej razvita dejavnost pa je bila tudi peka kruha.
Na rečici Drnica je bilo nekoč razvito mlinarstvo. V vasi je živelo tudi več čevljarjev, ki so izdelovali usnjene čevlje, delovne, praznične in čevlje za pokop mrličev.
Nekoč kar tri cerkve v vasi
V 17. stoletju so v vasi stale tri cerkve: v središču vasi cerkev sv. Blaža, ki je zavetnik ali vaški patron, na pokopališču izven vasi cerkev posvečena sv. Sabi in tretja cerkev sv. Katarine, ki je danes več ni.
Cerkev sv. Blaža je znana po zgodnjegotskih elementih iz 13. in 14. stoletja in marmornatem podstavku kropilnika iz 9. stoletja. Ob njej stoji visok kamnit zvonik, ki so ga Padenci zgradili leta 1885 in sicer s prodajo blitve v obalnih mestih.
Zanimivosti stare cerkve sv. Sabe sta kamniti kropilnik in leseni oltar s podobo svetnika.
V gozdu na severozahodni strani pod Vardo se nahaja zanimiv stari vaški vodnjak.
V vasi si lahko ogledamo galerijo Božidarja Jakca s stalno razstavo njegovih grafik in risb. Božidar Jakac (1899 – 1989) je bil eden najvidnejših slovenskih slikarjev 20. stoletja. V Padni je preživljal otroštvo, nato pa so se z družino po neuspehu družinske mizarske obrti preselili na Dolenjsko.
Ob vstopu v vas se nahaja lepo obnovljena kamnita zgradba s Turistično-informativnim centrom. V bližini pa je agro-turistični kompleks Istranova s torklo (oljarno), istrsko kuhinjo, lepo razgledno teraso in prenočitvenimi kapacitetami.
Ob cesti pri vinogradih na koncu vasi si lahko ogledamo še zanimivo kamnito kočo, ki so jo nekoč uporabljali kmetje med delom na njivah, kamor so se zatekli za zaščito pred nevihtami.
Ideja o razpršenem hotelu
V vasi kujejo načrte o oblikovanju razpršenega hotela, v katerega bi bili v obliki zadruge povezani zasebni ponudniki nastanitev, kot je to že praksa pri nas ter v Italiji, Avstriji in na Hrvaškem.
| Kje se Padna nahaja? |
