Peč (Pecs) – madžarsko mesto z mediteranskim in orientalskim pridihom

Pecs je z okrog 150 tisoč prebivalci peto največje madžarsko mesto in sedež županije Baranja. Mesto se je razvilo pod planino Mecsek, katere najvišji vrh meri malo manj kot 700 m in mestu nudi zavetje pred severnimi vetrovi, poraščajo pa ga vinogradi in sadovnjaki. Mesto je svojo podobo precej spremenilo leta 2010, ko je bilo eno izmed evropskih prestolnic kulture. Obnovili so številne zgradbe, dogajanje popestrili s številnimi dogodki in mestu dali nov pečat.  Številne obiskovalce sicer panonsko mesto bolj spominja na kakšno mediteransko, zaradi pestre zgodovine pa tudi na Orient.

Pecs, nekoč pomembno zgodnjekrščansko središče in mesto miru
V času Rimljanov, ko je bilo prestolnica južne Panonske nižine, se je današnje mesto Pecs imenovalo Sopianae. V 4. stoletja je bilo pomembno zgodnjekrščansko središče. Iz tega obdobja je ohranjeno pokopališče z mavzoleji in sarkofagi, ki je danes pod zaščito UNESCA.  Velik pečat je mestu pustilo stoletje in pol trajajoče obdobje pod Turki, o čemer se lahko ob sprehodu po mestu prepričamo še danes.
Na območju današnjega mesta so nekoč v sožitju živeli različni narodi. Poleg Madžarov so tukaj še številčno velike skupnosti Nemcev, Romov, Hrvatov  in drugih, skupno naj bi bilo kar devet jezikovnih skupin. Zato nekateri Pecs imenujejo mesto miru oziroma mesto brez meja.
Danes je za mesto značilna dvojnost, ki se na eni strani odraža v lepo obnovljenih stavbah iz različnih arhitekturnih obdobij, po drugi strani pa bodejo v oči blokovske rudarske soseske, na katere spominjajo današnja imena četrti in predmestna opustošena romska naselja.

Osrednji trg Szecheny, ki je prijetno izhodišče za sprehod po mestu
Staro mestno središče je lepo urejeno in se ga da dokaj hitro prehoditi. Izhodišče za raziskovanje je živahen osrednji trg Istvan Szechenyi. Tu si lahko ogledamo nekoč največjo srednjeevropsko mošejo Gazi Kasim paše, ki je bila po umiku Turkov preurejena v katoliško cerkev. Na mošejo še danes  spominja polmesec ob križu vrh kupole. V bližini se nahaja zanimiva katedrala Sv. Petra in Pavla s kar štirimi zvoniki in kapelami, značilnimi dvojnimi vrati, krasno poslikavo in znamenitimi orglami. Zgrajena je bila med 11. in 13. stoletjem, današnjo podobo pa je dobila v 19. stoletju.  V mestu se nahaja še ena največjih ohranjenih srednjeevropskih sinagog; v mestu je nekoč živela precej številčna judovska skupnost.
Med znamenitosti mesta, ki si jih prav tako velja ogledati, spadajo še katakombe z zgodnjekrščanskimi grobovi iz rimskega obdobja pod zaščito Unesca, škofijski palači, Hrvaški klub Augusta Šenoe, stari hotel Nador iz leta 1846, pa mestna hiša, sedež občine in županije, spomenik spomina na srbsko okupacijo in še kaj.

Mesto muzejev
Pecs velja tudi za mesto muzejev. Ulica Kaptalan je bolj znana kot Muzejska ulica.
Najbolj znani muzej v mestu je posvečen družini Zsolnay, ki je s svojimi keramičnimi izdelki v začetku 19. stoletja ponesla sloves mesta daleč izven meja države. Zsolnayeva kulturna četrt je ena izmed obveznih točk ogleda mesta, obiščite jo četudi niste ljubitelji keramike, ne bo vam žal. Tovarno Zsolnay, ki je danes zaščitni znak in ikona mesta, je ustanovil Vilmos Zsolnay. Z nasledniki je iz majhne manufakture ustvarili enega vodilnih evropskih centrov za izdelavo keramike. Med leti 1870 in 1940, ko je posel najbolj cvetel, so z unikatnimi oblikovalskimi izdelki in industrijskimi produkti pokrivali tržišče vse od Dunaja, Berlina, Pariza, Londona do New Yorka. Po uvedbi komunistične diktature je bila tovarna nacionalizirana, proizvodnja pa se je skrčila na gospodinjske posode in peči. Keramična zbirka s še posebej dragocenimi kosi iz obdobja secesije, je bila uničena oziroma so si jih  »sposodili« takratni funkcionarji.
V mestu si lahko ogledamo številne splošne muzeje kot tudi manjše specializirane kot npr. muzej izdelave rokavic, ki je bila nekoč znana za mesto, pa tudi rudarjenja, etnološki, muzej posvečen marcipanu (teh je zaradi priljubljenosti te mandljeve zmesi na Madžarskem precej), farmaciji in drugi.
Poseben muzej je posvečen znanemu madžarskemu umetniku, pionirju optične umetnosti in oglaševalcu Victorju Vasarelyju (1906-1997), ki se nahaja v njegovi rojstni hiši. Vasarely je ljubiteljem avtomobilizma najbolj znan po Renaultovem znaku.

Tudi univerzitetno mesto
Pecs je  med drugim tudi pomembno univerzitetno mesto. Univerza  je bila v Pecsu kot prva na Madžarskem ustanovljena že leta  1367. Sem je bila po prvi svetovni vojni, potem ko so po trianonskem sporazumu Madžari morali to mesto prepustiti Slovakom, preseljena tudi univerza iz Bratislave. Študentje predstavljajo danes dobro petino vseh prebivalcev.
Naj omenim še moderno koncertno dvorano Kodaly, ki so ga v mestu zgradili leta 2010.  Med večje nakupovalne centre pa spada center Arkad na obrobju mesta.
V gričevnati, s sadovnjaki in vinsko trto zasajeni, okolici mesta si velja ogledati še slikovito vasico Villany s številnimi vinskimi kletmi, kjer je tudi možna pokušnja madžarskih vin. 

GLAVNE MESTNE ZNAMENITOSTI
Turki so Pecs utrdili in ga spremenili v pravo osmansko mesto. Krščanske cerkve so pretvorili v mošeje, zgradili kopališča, minarete in bazar in ustanovili islamsko versko šolo.
Leta 1664 je v Pécs prišel hrvaško-ogrski plemič Nikolaj Zrinski s svojo vojsko. Zavedal se je, da ga lahko osvoji, vendar ga ne bo mogel obdržati. Zato ga je oplenil in požgal. Srednjeveški Pécs je bil tako uničen. Ohranili so se samo del mestnega obzidja, obrambni stolp (barbakan) in mreža predorov in katakomb pod mestom. Preživelo je tudi nekaj turških zgradb, med njimi tri mošeje, dva minareta, del kopališča nad krščanskimi grobovi v bližini stolnice in več hiš, ena od njih s kamnito topovsko kroglo v zidu.

Velikanska bazilika Petra in Pavla je ena najlepših stavb mesta Pécs. Zgrajena je bila v 11. stoletju, ime pa je dobila po Petru Orseolu, drugem madžarskem kralju. Njena zunanjost je mešanica različnih umetnostnih slogov – gotike, renesanse, romantike, rokokoja, klasicizma, neo-romanike – čeprav velik del današnje podobe izhaja iz leta 1880, ko je bila opravljena obsežnejša prenova. Prvotna cerkev iz leta 1009 je že po 60-ih letih obstoja pogorela do tal in nadomestila jo je baročna katedrala, ki pa je nastajala skoraj 200 let. Ta pa je bila močneje poškodovana, ko so v mesto vdrli Mongoli in bila kasneje prenovljena v stilu gotske cerkve. Velike zvonike je leta 1891 zasnoval dunajski arhitekt Friedrich Schmidt.
Še bolj kot zunanjost očara njena impozantna notranjost s pridihom Orienta in spominja bolj na mošejo kot katoliško cerkev. Bogato poslikana notranjost z vzorci v različnih barvah, predvsem modri, rdeči in zlati, navdušuje s svojo mešanico pretiranosti in urejenosti. Poleg poslikav je notranjost bazilike obogatena tudi s številnimi kipi, ki so jih izdelali priznani madžarski in tuji umetniki.
Ogledamo si lahko še grobnico škofa in poeta Janusa Pannoniusa, ki je bil eden največjih umetnikov svojega časa in eden najbolj znanih madžarskih piscev v Evropi. Povzpnete se lahko še po stopnicah vrh cerkvenega stolpa, od koder se ponuja lep razgled na mesto in okolico.

Ob baziliki se nahaja škofovska palača, iz balkona katere obiskovalce pozdravlja skladatelj Franc Liszt . Na nasprotni strani se nahaja rimski center s primerki kipov in nagrobnikov iz časa Rimskega imperija, v bližini pa je tudi zgodnjekrščanski center Cella Septichora.

Le nekaj metrov pa vas loči od Barbicana z ohranjenim obrambnim zidom in urejenimi vrtovi. Ostanki starega zidu so del vodovodnega sistema Škofovske palače, medtem ko odlično ohranjeni okrogli stolp Barbican predstavlja unikatno znamenitost ne le Južne prekdonavske, temveč kar celotne Madžarske. Stolp je nekoč služil kot vhod oziroma kar kot dvojni vhod. Zgrajen je bil pred pričetkom turških vpadov, z namenom, da bi lahko, s pomočjo skrivnih vrat, mestni vojaki presenetili turške napadalce in jih napadli od strani. Stolp je ohranil vključno z dvižnim mostom podobo iz 15. stoletja.

Pécs je bil nekoč zelo moderno mesto, med drugim so imeli tudi tramvaj. Prve tirnice so bile položene leta 1913, tramvaj pa je vozil predvsem med vojaško šolo in podjetjem Zsolnay, z vmesnimi postanki na Széchenyi trgu, železniški postaji in predelom Budai. Leta 1950 so ga zamenjali avtobusi. Replika nekdanjega je danes preurejena v prodajalno spominkov.

V času, ko je bilo mesto Pécs pod vladavino Otomanskega cesarstva, je bilo mestno središče polno kopališč, mošej in različnih izobraževalnih enot. Eno izmed zanimivejših arhitekturnih ostankov tega obdobja so tudi Ruševine kopališča paše Memija, ki se nahajajo ob Frančiškanski cerkvi.
Kopališča so v času Otomanskega cesarstva veljala za kraj, kjer se očisti telo in duha ter so bila izredno pomembna za vse prebivalce mesta. Ohranjena zasnova kopališča kaže na to, da je na tem mestu stalo precej veliko, prestižno kopališče, z osrednjim prostorom, ki je bil najverjetneje prekrit z veliko kupolo. Med ruševinami obstajajo tudi dokazi o uporabi talnega gretja, najdene pa so bile tudi klopi, ki bi lahko nakazovale na obstoj masažne sobe. Ohranjeni zapisi iz 17. stoletja pa razkrivajo še, da je bilo kopališče zelo priljubljeno, predvsem zaradi izjemno prijetnih storitev za katere so skrbeli t.i. služabniki.

Mesto krasi džamija paše Jakoválija Hasszána, ki izstopa po svoji ohranjenosti, saj je edina džamija iz časa turških vpadov na Madžarskem, ki ima še vedno ohranjen minaret, visok kar 23 metrov. Kljub številnim renovacijam se je do danes ohranila osnovna zasnova džamije, ohranil pa se je tudi njen namen, saj je v njej še danes urejen prostor za molitev. Zgrajena je bila  zunaj mestnega obzidja v 16. stoletju, po naročilu paše Yakovali Hassan-a. Zanimivo je, da so v zidove džamije vgrajeni veliki lonci za mleko, zaradi katerih je v mošeji neverjetna akustika.
Po zmagi nad Otomanskim cesarstvom je bila pretvorjena v krščanski objekt. V 18. stoletju je bila preimenovana v kapelo svetega Janeza, dobila pa je tudi tradicionalni baročni pridih. Kljub tej in tudi drugim kasnejšim prenovam, je džamija paše Jakoválija Hasszána ohranila svojo prvotno zasnovo ter minaret, zaradi česar danes velja za unikaten spomenik iz časa Otomanskega cesarstva v celotni Madžarski. Danes je v notranjosti džamije urejena muzejska zbirka, posvečena času Otomanskega imperija na Madžarskem. Večina predmetov iz zbirke naj bi bila mestu Pécs darovana s strani turške vlade.

Széchenyi tér ali Trg Szechenyi oziroma glavni ali osrednji trg, kot je pogosto poimenovan, je osrednji prostor mesta Pécs. Trg je od leta 2010 zaprt za promet, zaradi česar je postal osrednje mesto za druženje in uživanje v kateri od številnih restavracij ali lokalov.

Osrednja točka je zagotovo Džamija paše Gázi Kászima, ki privabi pogled vsakega obiskovalca. Pred slavno mošejo se nahaja dva kipa – en posvečen sveti Trojici, drugi velikemu heroju. Slednji upodablja romunskega vojvodo János Hunyadi-ja (Ivan Hunyadi) na konju v spomin na uspešno bitko Nándorfehérvár (Bitka za Beograd). Ivan Hunyadi je bil priznan in izredno uspešen vojskovodja, ki se je izkazal s številnimi vojaškimi boji, posvečenimi obrambi pred Turki. Povezan je tudi s slovensko zgodovino in je krivec za smrt zadnjega Celjskega grofa, Ulrika II.
Med najbolj opaznimi zgradbami trga sta zagotovo Mestna in Deželna hiša. Obe izstopata po svoji unikatni zunanjosti in zaradi raznobarvnih ornamentov, med katerimi so tudi primerki Zsolnay porcelana.
Ped Cerkvijo viteškega reda pa se nahaja še zanimiva fontana Zsolnay, ena izmed najbolj fotografiranih znamenitosti mesta Pecs. Krasijo jo štiri volovske glave z značilnim modro-zelenim leskom, je oblikoval Andor Pilch. Čeprav je bila zasnova zanjo izdelana že pred vojno, je bila fontana postavljena precej kasneje, kot spomin na ustanovitelja znamenite tovarne porcelana Zsolnay, Vilmosa Zsolnaya.
Še malo naprej se nahaja velika sinagoga, ki spominja na nekoč številčno judovsko skupnost.