Iz Zlatibora smo se podali na enodnevni ogled glavnih zanimivosti planine Tara. Ogledali smo si znamenito Hišo na skali na Drini v Bajini Bašti, izvir in izliv reke Vrelo, jezeri Peručac in Zaovine ter Mokro Goro.
Planina Tara
Planina Tara je znano poletno in zimsko rekreacijsko središče v zahodni Srbiji. Na severozahodnem delu ga omejuje globoki kanjon reke Drine, njeni rokavi pa se spuščajo proti Kremanski dolini in dolini reke Djetinje, kjer se naslanja na rokave Zlatibora. Od leta 1981 je zavarovan kot nacionalni park. Najvišji vrh je s 1544 m n.v. Zborište. V gozdovih Tare je približno 40 medvedov, 300 kozorogov, 320 srn in približno 40 divjih svinj.
Znanstvenik Josif Pančić je tod leta 1875 tod odkrili endemično vrsto iglavcev, imenovano Pančićeva smreka. Slavni alpinist dr. Kuno Vidrić , ki je prehodil skoraj vse najpomembnejše gore v Evropi, je večino svojega časa preživel na Tari, kjer je markiral pohodniške poti in zbiral gradivo za več knjig o tej gori.
Na planini je vse več objektov, velika večina jih je menda zgrajenih na črno, brez ustreznih ali kakršnihkoli dovoljenj, nekateri so celo prave vile.
Bajina Bašta in Kuča na Drini
Najprej smo se odpravili do kraja Bajina Bašta, kjer se nahaja zanimiva in pogosto fotografirana hiša – Kučica na skali sredi Drine. Njena zgodba sega v leto 1968, ko je za skupino fantov iz Bajine Bašte kamniti otok bil preveč oster, da bi na njem lahko po plavanju ležali. Prinesli so lesene deske, jih položili vodoravno, da so se lahko ulegli, nekatere postavili celo navpično, za zaščito pred soncem, sčasoma je nastala mini hiša. Naslednje leto je narasla voda deske odnesla. Narasla Drina je hiško porušila večkrat, a so jo vsakič postavili znova. Danes jo obiskujejo in fotografirajo številni turisti.
Zanimiva reka Vrelo, najkrajša v Srbiji
Ob poti do jezera Peručac smo naleteli na zanimivo reko imenovano Vrelo, ki je najkrajša reka v Srbiji, dolga le 365 m, zato jo imenujejo tudi »Godina« oziroma Leto. Reka se po kratkem toku zlije v Drino in ima kljub temu vse, kar imajo velike reke – močan izvir, ribnik, mlin, pritok, dva mosta … Konča se z 8 metrov visokim slapom v Drino, z razglediščem in restavracijo nad njim.
Jezero Perućac, tretje največje v Srbiji
Naslednji postanek je bil ob jezeru Perućac, ki pa me ni pretirano navdušilo. Jezero se nahaja v naravnem okljuku kanjona reke Drine, med Bajino Bašto in Višegradom. Nastalo je leta 1966 z zajezitvijo toka reke Drine, za potrebe hidroelektrarne »Bajina Bašta«. Veliko je ca. 12,4 km² in globoko povprečno 60 metrov. Dolžina jezera je približno 54 km, široko pa 150 m do 1 km. Jezero je primerno za ribolov (orada, mrena, krap, som, linj) in kopanje.
Najbolj obiskana prireditev ob jezeru je Drinska regata, ki poteka vsako leto v juliju. Začne se v Perućcu in po 25 kilometrih konča v naselju Rogačice. Prireditev je iz leta v leto bolj priljubljena in presega 10 tisoč obiskovalcev.
Lepo jezero Zaovine
Veliko lepše se mi je zdelo naslednje jezero, poimenovano po kraju, v bližini katerega se nahaja, jezero Zaovine. Tudi to je umetnega nastanka in je nastalo z gradnjo jezu Lazići na reki Beli Rzav v zaselku Đurići (Zaovine). Globoko je do 110 metrov, pri najvišjem vodostaju je njegova površina 881 m2. Jezero dopolnjujeta dva potoka Konjska reka in Bijeli Rzav Voda je zelo čista in se z malo predelave atih uporablja celo za pitje. Tudi tu je možen ribolov (potočna postrv, šarenka, klen, mrena…) in poleti kopanje. Na jezeru je tudi velik ribnik postrvi.
Za konec dneva smo obiskali še Mokro Goro in filmsko mesto Drvengrad ter se z muzejskim vlakom peljali po Šarganski osmici.
This is a topic close to my heart cheers, where are your contact details though?