Potepanje po Tuniziji

Večina Turistov obišče Tunizijo v obliki eno ali dvotedenskega letovanja v izbranem hotelu, ob obali, na osnovi all inclusiva ter se vrača več ali manj s spomini na hotel in hotelsko ponudbo. Zaradi ugodnega podnebja, lepih in dolgih peščenih plaž ter ugodnih cen je Tunizija zelo priljubljena poletna dopustniška destinacija. Sčasoma so nastala kilometre dolga turistična naselja s hotelom za hotelom. Ker tu starih del mest, do koder bi se turisti lahko zvečer sprehajali, večinoma ni, imajo hoteli ponudbo all inclusive in gostom nudijo vse kar na dopustu potrebujejo. Veliko turistov, predvsem tistih, ki se hotelski kompleks bojijo zapustiti, češ da je nevarno, pride domov brez prave predstave o državi, ljudeh in načinu življenja. Mi smo se poležavanja in hrane zelo hitro naveličali, zato smo se že drugi dan podali na ogled starega dela mesta Sousse s taksijem. Ti namreč stojijo pred skoraj vsakim hotelom in ko se nabere par ljudi, jih peljejo do mesta. Raziskovanje Tunizije se je začelo.

Za začetek Sousse in Monastir
Do mesta Sousse smo se podali s taksijem. Glavna mestna zanimivost je medina, nekoč arabsko mesto, danes staro mestno jedro, izrazito nasprotje sodobnih mestnih četrti. Je pravi arhitekturni biser in dokaz tisočletne bogate trgovske zgodovine. Od leta 1988 je pod zaščito Unesca. Med sprehodom smo v zraku zaznali orientalsko mešanico vonjev po začimbah, dišavnicah, sladicah in usnju. V primerjavi z drugimi trgovci v državi, so se nam zdeli manj vsiljivi. Podali smo se v izbrano trgovino, tako kot vse ostale do zadnjega kotička naloženo z raznovrstnim blagom, kjer je pestra ponudba oblačil, parfumov, pisane keramike, bakrenih in lesenih izdelkov, raznolikega nakita, preprog, vodnih pip. Pravi raj za fotografiranje! Trgovine smo zapuščali obloženi z vrečkami. Plišasti kameli smo znižali ceno za kar tri krat, kljub temu, da bi bila kvaliteta v bližnjem sodobnem nakupovalnem središču morda res boljša, ima prav pogajanje za ceno svoj čar. Ogledali smo si še Veliko mošejo, najstarejši spomenik medine, ki je služil kot trdnjava, pa kasbo (citadelo), ki je bila v preteklosti obrambno središče mesta ter domovanje vladarja in njegovih dvorjanov. Že od daleč je vidno njeno obzidje s 30 m visokim stolpom, nekdanjim svetilnikom. Pravo nasprotje je živahna in široka Avenue Habib Bourguibam, ki vodi od pristanišča in starega dela mesta do plaže. Polna je trgovin, butikov, bank, restavracij in kavarn.

Naslednji dan smo si ogledali še Monastir, ki je nasprotju s Soussom manj turističen in bolj pristno tunizijski. Mesto je majhno, lepo urejeno in čisto, z nasadi palmovih dreves, urejenimi širokimi ulicami in zanimivo arhitekturo. Častijo ga kot rojstno mesto bivšega predsednika Bourguibe.

Z najetim avtomobilom v notranjost
Zaželeli smo si videti še notranjost. Vendar smo se raje kot za organizirani izlet odločili za najem vozila. V Soussu smo našli izposojevalnico avtomobilov in se dogovorili za najem. Cena je bila v primerjavi s podobnimi letovišči v Evropi (Grčija, Španija, Italija in drugimi) precej višja, saj je izposojevalnic tu manj. Odločili smo se tudi za otroški sedež, ki je bil brezplačen.
Veliko turistov si avtomobila ne upa najeti, predvsem zaradi svojstvenega prometnega režima. V Soussu imaš občutek, da veljajo svojevrstna pravila. Vozniki parkirajo kjer je prostor, tudi na cesti ali pločniku, prometnih znakov ni ali pa se jih ne upošteva, semaforji so redkost. Vozniki, še posebej taksisti, imajo levo roko zunaj in ves čas »dirigirajo« in hupajo. Policistov je veliko, njihova glavna skrb je piskanje in mahanje, naj se promet nadaljuje, ne pa da ga usmerjajo. Izven mest te po barvi tablice takoj prepoznajo in so zelo prijazni ter z veseljem pomagajo tujcem. Neverjetno je, kako krožišča požirajo kolone, ki se kar naenkrat iz večpasovnic spremenijo v enosmerno ulico s parkiranimi avti, kjerkoli že so.

Vendar smo se vseeno za najem odločili. Prvi šok je bil otroški sedež. Navajeni naših, ki morajo prestati številne teste in so iz leta v leto bolj dovršeni, smo le debelo gledali. Položen je bil na sredino zadnjih sedežev ter je bolj spominjal na gugalnico kot sedež. Vendar je takrat bilo za izposojo normalnega, po evropskih standardih že prepozno. Potrebno se je bilo prilagoditi…
Najtežje je bilo zapustiti mesto in se takoj po izposoji vživeti v njihov način vožnje, ki zahteva od voznika dobre reflekse in mora biti dobro pripravljen. Smerokazi ali druge table za obveščanje so redkost, pa še te so ravno v križišču. Večina cest je enosmernih, na katerih vidiš vse od vlečnih živali z vozovi, mopedistov, kolesarjev in pešcev, ki prečkajo kjer jim je najbližje. Zanimivo je bilo videti pešce na voznem pasu štiripasovnice, kako so se izogibali vodnim lužam, ki so ostale od redkega naliva. Nekajkrat so nas ob poti ustavile črede ovac, ki so imele kljub glavni prometnici v notranjost seveda prednost. Pozneje smo zvedeli, da je državi zelo veliko prometnih nesreč, predvsem na račun nepravilnega prehitevanja. »Vozne« so tudi bankine, ki so ponekod široke polovico voznega pasa in so rešitev pri prehitevanju v škarje.
Ob izposoji smo se pozanimali kako je z bencinskimi črpalkami v notranjosti Tunizije in so nam zatrdili, da so pogoste in da sprejemajo tudi kreditne kartice. Kar se tiče pogostosti, je ta seveda zelo širok pojem, v resnici so bolj redke in je bolje natočiti gorivo na prvi ob poti. Kar se tiče plačil s kartico pa prav kljub temu, da imajo ob vhodu označenih večino kreditnih kartic, večinoma ne sprejmejo nobene. Še vedno velja, da je gotovina vseeno največ vredna.

Glavni cilj nam je bil Kairouan
Ogledali smo si več manjših tipičnih tunizijskih mestec oziroma vasi, glavni cilj pa nam je bilo sveto mesto Kairouan. Med sunitskimi muslimani velja za četrto najbolj sveto mesto islama, takoj za Meko, Medino in Jeruzalemom ter najbolj sveto mesto Magreba. Staro mestno jedro, ki ga obdaja obzidje iz 11. stoletja, je pod zaščito Unesca. Mesto odlikujejo številne mavrske in saracenske zgradbe iz 9. stoletja ter staro arabski ostanki. Iz verskih razlogov vstop v mesto dolgo časa nemuslimanom ni bil dovoljen.

Notranjost si lahko ogledate tudi z organiziranimi turami s terenskimi vozili
Na koncu smo kljub številnim pripetljajem ob tej poti veliko doživeli in se domov vrnili s pravo predstavo o Tuniziji. Lokalni ponudniki ponujajo tudi različne vodene ture po notranjost s terenskimi vozili, od poldnevnih, enodnevnih do večdnevnih v obliki safarijev po puščavi s terenskimi vozili ter usposobljenimi in izkušenimi vozniki. Vse več je tudi turistov, ki se odločajo za tovrstno potepanje po državi z lastnimi zmogljivejšimi terenskimi vozili.