Potepanje ob severni obali Blatnega jezera

Kakor smo mi ponosni na našo obalo, tako so Madžari ponosni na svoj Balaton. Ni sicer morje in res je blatno, pa vseeno privablja deset tisoče domačih in tujih turistov željnih vode in zabave. Zmerne cene, bogata kulinarika, pestra ponudba aktivnosti in številne kulturno-zgodovinske znamenitosti so razlogi za krajši izlet ali daljše počitnice v vseh letnih časih. Leži približno 80 km jugozahodno od Budimpešte in 70 km vzhodno od meje s Slovenijo. Za krajši nekajdnevni izlet smo izbrali severno obalo, na katero se navezuje vinorodna pokrajina polna pristnih madžarskih vasic. Jug pa kdaj drugič.

Blatno jezero je ostanek nekdanjega Panonskega morja
Blatno jezero (madžarsko Balaton) se nahaja v zahodnem delu Madžarske in je največje v Srednji Evropi. Poleg Nežiderskega je edino srednjeevropsko stepno jezero. V povprečju je globoko 3,2 m, na najglobljem delu pa doseže 11 m. Je podolgovate oblike, dolgo 77 km, široko pa 4 do 15 km. Severna obala je bolj strma, obdajajo pa jo vulkanski griči zanimivih oblik.
Madžari mu pravijo Balaton tenger ali po naše Blatno morje, saj je v resnici ostanek nekdanjega Panonskega morja, ki je v nekoč pokrivalo Panonsko nižino. Jezero je tudi plovno, vendar tovorni in potniški promet omejujejo, da bi ostala voda čista. Pri Tihanyiju plove čez ožino trajekt, med večjimi turističnimi kraji pa vozijo potniške ladje.
Jezero je dobilo ime v času poselitve Slovanov po središču kneževine, Blatnogradu.

Blatno jezero obdaja pas trstičja, z druge strani pa ga na nekdanjih vulkanskih osamelcih obdajajo številni vinogradi, kjer nastaja posebno vino; pa še pogled na pristanišče Tihany.

Bogato z ribami
Voda je zaradi peščenega in plitvega dna motna ter posebne, zelenkaste barve. Na videz ni ravno čista, saj je polna alg in planktona, ob obali pa tudi mivke. Kljub temu voda ni onesnažena. Po drugi svetovni vojni so kanalizacijo objezerskih naselij speljali drugam. Strog je tudi režim ohranitve čistosti vode. Naravnega odtoka nima, po potrebi odvajajo vodo skozi umetni kanal v reko Kapos in naprej v Donavo.
Jezero je bogato z ribami. V njem živi kar 53 različnih vrst. Najpogostejše so som (madž. harcsa), ki doseže tudi do 60 kg, krap (ponty, do 24 kg) in ščuka (csuka, 20 kg). Med domačimi ribiči sta priljubljena še smuč (fogas) in jegulja (angolna).

Madžari so pravi mojstri umetnosti lončevine; takšne prizore lahko vidite v Tihany-ju. 

Ugodni pogoji za razvoj turizma
S kar dva tisoč sončnimi urami letno, je podnebje ugodno za razvoj turizma. Avgusta se jezerska voda segreje do 30⁰ C. Jeseni, ko se ozračje ohlaja, jezero še vedno oddaja toploto in s tem greje obalo, na kateri odlično uspeva vinska trta.
Že zelo zgodaj se je razvil kopališki turizem. Popularna sta tudi ribolov in jadranje ter kopanje v zdraviliščih in termalnih vrelcih v bližini jezera. Za Budimpešto je drugi najbolj priljubljen turistični cilj Madžarske. Ob obali, ki je dolga približno 200 km, je okrog celotnega jezera speljana cesta, zraven pa pelje tudi železniška proga. Turistični kraji so nanizani tako rekoč v neprekinjeni vrsti. Ob severni obali se nahaja najstarejše turistično mesto ob jezeru, Balatonfüred ali balatonsko kopališče, danes znano po sanatoriju za srčne bolezni. Večji turistični kraji so še Tihany, Badacsony, Keszthely, Heviz in drugi.

Jezero Heviz, v katerem uspeva samo ena vrsta lilije, voda je zdravilna in zadrževanje v njej naj bi bilo časovno omejeno.

Heviz, mesto z dolgo zdraviliško tradicijo
Najprej smo se ustavili v zdraviliškem mestecu Heviz, ki se nahaja ob termalnem jezeru, ki je največje tovrstno v Evropi. Njegova povprečna temperatura je kar 33⁰ C in je primerno za kopanje tudi takrat, ko je okolica že prekrita s snegom. Na dnu jezera se nahaja termalni izvir, ki izbruha kar 36 tisoč litrov vode na minuto. Tako se celotna voda v jezeru zamenja v le dveh dneh, kar omogoča ohranitev tako visoke temperature, po drugi strani pa ravno zato v jezeru ni življenja, razen ene vrste lilije.
Turizem ima v mestu dolgo tradicijo. Prvi obiskovalci, plemiči in bogataši, so tu letovali že ob koncu 18. stoletja. Zaradi močnega izvira voda stalno kroži, kar naj bi blagodejno vplivalo na počutje. Kopanje odsvetujejo srčnim bolnikom, pa tudi sicer se je priporočljivo zadrževati v njej le krajši čas.
Zanimiva je tudi legenda o nastanku imena. Tako naj bi nekoč kmet, ki je moral z motiko v veliki vročini delati na njivi, jezno in globoko zasadil motiko v zemljo, nato pa je iz nje bruhnila voda. Presenečeni kmet je zakričal »hej viz« ali po naše hej voda.
Kopališki kompleks obdaja prijeten park poln bujnega sezonskega cvetja, kraj pa ima številne hotele, restavracije in lokale.

Mestece Keszthely, grad zelo napredne rodbine Festetics, ki je med drugim v mestu ustanovila prvo kmetijsko fakulteto.  

Keszthely, grajsko mesto
V rimskih časih, od prvega do četrtega stoletja, je bilo področje Blatnega jezera pozidano z vilami. Najgosteje naseljeno je bilo področje današnjega mesteca Keszthely. Konec 4. stoletja je nastala krščanska bazilika, v kateri je bogoslužje potekalo vse do prihoda Madžarov. Srednjeveška vas je dobila današnjo podobo v 12. stoletju. Leta 1247 naj bi nastala cerkev sv. Martina, leta 1386 pa frančiškanski samostan. V začetku 15. stoletja je po zaslugi glavne ceste, ki je vodila skozi in povezovala Madžarsko s področjem današnje Italije, prerasla v trg.
Sredi 16. stoletja, v času turških napadov, je družina Pethö utrdila samostan in cerkev, sredi 17. stoletja pa je bilo utrjeno celotno mesto. Turki so ga večkrat oblegali ampak nikoli zavzeli. V času Rakoczijevega upora je utrdba odigrala pomembno vlogo in bila pozneje na ukaz cesarja uničena. Leta 1739 je postala upravni center posesti Festeticsev, ki so se tja preselili iz Hrvaške.
Še danes je lep neobaročni grad, obvezna točka obiskovalcev, ki izvira iz 18. stoletja. V njem si lahko ogledamo muzej s stalno razstavo razkošnega domovanja madžarskega plemstva, priložnostne tematske razstave, občasno pa se odvijajo glasbeni dogodki. Obdaja ga skrbno urejen park. Gyorgy Festetics, podpornik znanosti in umetnosti, je konec 18. stoletja v mestu ustanovil prvo agronomsko fakulteto v Evropi.
Mesto z lepo ohranjenim starim trškim jedrom, številnimi cerkvami, palačami, trgi in parki, je res lepo. Ob jezeru je nastalo pravo sprehajališče. Ogledali smo se še lokalni muzej, ki pokriva naravoslovje in zgodovino ter številne stare tipične madžarske hiše. Nekaj posebnega je muzej marcipana. Po ogledu lahko poskusite odlične slaščice in kupite figure iz marcipana, muzej je namreč del slaščičarne. Marcipanova torta je po mojem mnenju ena najboljših kar sem jih kdaj poskusila, sem jih pa že veliko. Ogledate si lahko še muzej lutk, ki je eden večjih v državi in obsega okrog sedemsto porcelanastih lutk in 40 voščenih lutk slavnih osebnosti v narodnih nošah. 

Tihany: cerkev – poslednje bivališče ogrskega kralja Andreja in slikovita pot do nje. 

Vulkanski in vinorodni Badacsony
Vožnjo smo nadaljevali v smeri Badacsonyja, pokrajine vulkanskih stožcev. Bazaltne griče si je možno ogledati v panorami iz gradu v vasi Szigliget. Bazalt je tudi zaslužen za poseben okus vin te pokrajine, ki je nekoliko bolj trpko kot preostala madžarska. Severno od jezera se nahaja več vulkanskih osamelcev, ki imajo obliko skoraj popolnega kroga.
Sredi 13. stoletja je bil na vzhodnem pobočju hriba zgrajen samostan, ki je leta 1313 dobil v dar vinograd, v katerem naj bi prvič zasadili francosko sorto sivi pinot, ki je proslavil badacsonysko vinsko področje. Samostan in okoliške naselbine so uničili Turki. V 18. in 19. stoletju je bilo skoraj celotno področje zasajeno z vinsko trto. Konec 19. stoletja, v času trtne uši, je imelo to področje srečo. Utrpelo je le manjšo škodo. Na začetku 20. stoletja so večino področja dobili v posest Eszterhazyji, ki so uredili terasaste vinograde. Danes je to vinorodno področje znano po vinih tokaj.

Na polotoku Tihany uspeva tudi sivka, zato je veliko spominkov, tudi pivo, povezanih s sivko. 

Slikovita vas na polotoku, Tihany
Tihany je slikovita in avtentična vasica na polotoku, kjer se Blatno jezero najbolj zoži. Večina starih hiš je spremenjena v prodajalne spominkov, gostišča ali prenočišča. Na polotoku je leta 1055 kralj Andrej I. Madžarski ustanovil benediktinsko opatijo. Listina o njegovi ustanovitvi naj bi bila najstarejši avtentični ohranjeni izvirnik zapisa madžarskega jezika. Z njo je kralj v skladu s takratnimi običaji določil grob svoje družine v varstvo, nego in skrb samostanu. Danes si lahko ogledamo baročno cerkev in etnološki muzej na prostem. Sprehajalne poti po polotoku ga prekrižajo in ponujajo lep razgled na jezero.

Tihany je prava paša za oči…

Zanimivosti v bližini jezera
Če vam dopušča čas, si oglejte regionalno središče Vesprem z gradom in zanimive baročne stavbe. Ali pa manjše podeželsko mestece Sümeg s srednjeveškim gradom, freskami v cerkvi Marijinega vnebovzetja in Frančiškansko cerkvijo. V gradu prirejajo srednjeveške viteške igre.
Polotok Szigliget je bil nekoč otok. Tu si danes lahko ogledamo ruševine gradu iz 15. stoletja, od koder se ponuja lep razgled na okolico. Grad je bil zgrajen leta 1262. Sestavljali so ga stolp, več kril palače in kapela. Kakor so se menjavali lastniki, so ga širili. Zanj je značilno, da ni bil nikoli zavzet. Konec 17. stoletja je vanj udarila strela in je večji del pogorel. Na jugozahodni strani stoji grad družine Eszterhazy, ki je bil zgrajen ob koncu 13. stoletja in obnovljen v klasicističnem slogu. Obdaja ga obsežen park z izrednimi primerki različnih drevesnih vrst.
Balatonfüred je največje letovišče na severno obali s prijetnim jezerskim sprehajališčem, številnimi hoteli, restavracijami in gostišči.
Po vinorodni okolici severno od jezera vodi vinska turistična cesta. Lepo je opazovati tradicionalne madžarske vasi. Med vinogradi se pasejo ovce in koze, na katere pazijo pastirji.

Ne moremo se dolgočasiti
Ob jezeru lahko veliko počnemo. Lahko plavamo, jadramo, jahamo, igramo tenis ali golf, smučamo na vodi, se vozimo z motornimi zmaji, okolica je primerna za pohodništvo, kolesarjenje, kampiranje in še kaj. Okrog jezera je speljana kolesarska pot, v turističnih uradih pa je možno dobiti zemljevid Madžarske z vrisanimi in opisanimi kolesarskimi progami. Številne jahalne šole potrjujejo rek, da je bog ustvaril Madžare za sedenje na konjskem hrbtu.
Madžari imajo zelo veliko prireditev. Ob manjši lokalni cesti smo naključno obiskali eko sejem, kjer so prodajali razne domače izdelke, na improviziranem odru je ves čas igral moški na akustično kitaro, za popestritev pa so imeli streljanje z lokom in puščicami.
Prireditve so dobro organizirane in zelo obiskane. Tu lahko na lep način spoznaš pristno kulinariko in kupiš izdelke tradicionalnih obrti. Na našo žalost, če ne obvladaš madžarščine, so programi povečini le v njihovem jeziku, tuje strani pa so velikokrat slabo ažurirane. No, pa saj obstaja že tudi online prevajalnik…

Dodatni namig: s kolesom okrog Blatnega jezera – S kolesom okrog Blatnega jezera