Vonj po kuhanem vinu in punču, sladki medenjaki, pisane lučke, božični napevi, bogato založene stojnice izdelkov drobne obrti – božič je pred vrati. Na še posebej prijeten in očarljiv način nam ta čas znajo olepšati Avstrijci. Čeprav praznično dogajanje poteka ob koncih tedna v skoraj vsakem mestu (in vasi), smo se tokrat podali na raziskovanje adventnega vzdušja na vzhodu Avstrije. Najprej smo se sladko okrepčali v Zotterju, nato se prepustili prazničnemu utripu Gradca, za konec pa smo si ogledali še mesto božičnih dreves in doživeli adventno vzdušje po srednjeveško.
Najprej nam je zadišalo nekaj sladkega
Nedaleč od Gradca, v manjši avstrijski vasi Bergl, si lahko dobesedno oblizujete prste. Pa začnimo od začetka. Vse se je začelo s slaščičarjem Josefom Zotterejem, ki je bil znan po peki odličnih tort. Na trgu sta takrat kraljevali le mlečna in lešnikova čokolada, temna je bila prava redkost. V dolgočasno ponudbo čokolad je Josef želel dodati nekaj novosti in svežine. Začel je ročno izdelovati čokolade različnih, nenavadnih, včasih celo za nekatere bizarnih okusov. A so te še tako velike skeptike že po prvem grižljaju presenetile in navdušile. Njegove nenavadne in okusne kreacije so ljudje kmalu zelo dobro sprejeli. Tudi sama se spomnim, ko smo že pred leti v manjši trgovini s spominki kupili Zotterjeve drage a nepozabne čokolade s polento, bučnim oljem, čebulo in druge. Kmalu je odprl proizvodno tovarno in začel ustvarjati pravi čokoladni imperij.
Čokoladnica Zotter posluje na zabaven in pošten način. Čokolade izdelujejo po principu »Od kakavovega zrna do tablice čokolade«. Vrhunska kakavova zrna uvažajo iz Paname, Kostarike, Nikaragve, Peruja, Bolivije, Ekvadorja, Brazilije, Dominikanske republike in Indije, potem pa jih v Avstriji predelajo. Pridelovalcem kakava zagotavljajo pravično plačilo, ki je precej višje od cen navadnega kakava na tržišču. Vsa čokolada je ekološko pridelana, kakavova zrna pa nosijo tudi certifikat pravične trgovine. Ko kakav predelajo v čokolado, pa se začne igra okusov.
V zanimivo okrašenem čokoladnem kinu (z barvastimi modrci in spodnjimi hlačami na stropu) smo si ogledali zanimiv in poučen film o pridelavi kakava. Nato pa se začne sladka pot. Pred ogledom bi bilo potrebno opozorilo, da v količinah ne pretiravajte že na začetku, saj je pot dolga in tisto najslajše se skriva proti koncu. Torej, najprej smo poskusili kakšna so pražena kakavova zrna iz različnih držav. Sledila je pot mimo tekočih čokolad iz čokoladnih fontan, vmes smo poskušali koščke različnih vrst čokolad (od bele do tiste s 100 % kakavom), si postregli s kakavovimi napitki, poskusili pralineje, čokolade najrazličnejših okusov s tekočega traku.
Razvili so že čez 300 različnih čokoladnih kombinacij. Pri Zotterju ni kombinacije, ki ne bi bila možna. Poskusite lahko čokolade z okusom vseh vrst oreščkov in suhega sadja, s cvetovi maroške vrtnice, cimetom, čilijem, konjakom, kavo, kandiranim ingverjem, goji jagodami, olivami in limono, rižem in sojo, žafranom in pistacijami, vinom in sirom, tekilo, datlji, korenčkom in drugimi dobrotami. Vmes pa smo med zastekljenimi galerijami čokoladnice spremljali proces proizvajanja čokolade s pomočjo avdio vodiča, ki je na voljo tudi v slovenščini. Na koncu lahko sladke dobrote tudi kupite v dobro založeni trgovini. Niso pozabili tudi na umetniško podobo čokolad. Vsaka vrsta čokolade je »oblečena« v novo, slikovito in duhovito temo.
Po končanem ogledu tovarne se lahko glede na vremenske razmere sprehodimo še skozi Zotterjev mini živalski vrt. Tu se boste gotovo več časa zadržali v poletnih mesecih, ko lahko ob lepo urejeni krožni poti opazujete številna zelišča in dišavnice, sezonsko cvetje, lene lame, ki se rade nastavljajo soncu, otroci se igrajo v mini pustolovskem parku, odrasli pa se preizkusijo v kmečkem golfu. Za konec nas je presenetilo »pokopališče« unikatnih čokoladnih idej, ki jih je gospod Zotter sicer umaknil iz prodaje, a vseeno pričajo o njegovi inovativnosti in pogumu. Če morate na stranišče, ga le obiščite, saj so tudi stranišča stilno urejena in predvsem zelo, zelo zanimiva…
Skok na grad in sprehod po starem delu mesta Gradec
Sladko razpoloženi smo se podali proti glavnemu mestu avstrijske zvezne dežele Štajerske in z malo manj kot 300 tisoč prebivalci drugemu največjemu v državi, to je mesto Gradec ali izvirno Graz. Čeprav mesto Slovenci poznano bolj po nakupih v Ikei, Seiersbergu in drugih manjših trgovskih centrih, se bomo tokrat temu raje izognili. Trgovskih centrov imamo čez teden dovolj doma in v adventnem času je res velika škoda izpustiti praznični utrip slikovitega mesta ob Muri. Redki se odpravijo v njegov stari del mesta ali pa na grad. Mesto je še posebej mikavno ob koncih tedna, ko si domačini radi nadenejo tradicionalne noše in se taki odpravijo na kavo, po nakupih ali celo na poroko.
Stari del mesta Gradec velja za enega najbolj ohranjenih mestnih središč v srednji Evropi in je od leta 1999 pod zaščito Unesca. Mestu daje poseben pečat lega na kulturni meji med Srednjo Evropo, Italijo in Balkanom. Vse to je pustilo svoj pečat in mestu zato daje svoj pridih. Lepo ohranjene zgradbe iz različnih obdobij in arhitekturnih slogov, vse od gotike do modernizma, se zlivajo v harmonično celoto.
Kljub temu, da stari del mesta pogosto obiščemo, smo se, ker je bilo še svetlo, najprej kot večina obiskovalcev podali na grajski hrib Schlossberg. Nekdanjo graščino je leta 1809 dal porušiti Napoleon, ostala sta le še urni stolp in stolp zvonov. V stolpu zvonov iz 16. stoletja se nahaja največji zvon v mestu, ki so ga domačini ljubkovalno poimenovali z ženskim imenom Liesl. Urni stolp, ki je krasil mesto že v 13. stoletju, je današnjo podobo dobil v 16. stoletju. Na uri so bile nekoč štiri številčnice, najprej le z urnimi kazalci, nato pa so dodali še minutne. Urni mehanizem iz leta 1712 deluje še danes, od sredine 20. stoletja je moderniziran in elektrificiran. Na vrh hriba se lahko pripeljete z žičnato železnico, s steklenim dvigalom ali pa se povzpnete peš, kar bodo zmogli ob spodbudi tudi najmlajši. Schlossberg je s parkom in vodnjakom čudovita razgledna točka in prijetno sprehajališče, poleti potekajo v gledališču na prostem številne kulturne prireditve.
Po stopnicah smo se nato spustili do starega mestnega jedra in ga na hitro preleteli, kot že večkrat, saj vsakič opaziš kaj novega. Sprehodili smo se čez Glavni trg ali Hauptplatz, ki je sicer zaprt za avtomobile, a skozenj vozi tramvaj. Osrednji del trga krasi spomenik nadvojvode Johanna z vodnjakom, ki je veliko prispeval za razvoj avstrijske Štajerske. Vodnjak krasijo ženske figure, ki simbolizirajo štiri štajerske reke (Muro, Enns, Dravo in Sann). Trg obdajajo pogosto številne stojnice. Gradec je bil pomembno trgovsko središče že v srednjem veku, ko so mešetarji ponujali blago na tedenskih sejmih in ob večjih praznikih.
Sprehodili smo se mimo Mestne hiše (Rathaus), ki se šopiri s svojo kupolo, uro in stolpci že od konca 19. stoletja. V njej so danes našle svoj prostor poleg župana in mestne vlade tudi trgovine, kavarna z vrtom ter sejna in poročna dvorana. V renesančnem stilu zgrajena zgradba, ki je svoj čas služila tudi kot ječa, je dobila novo baročno-klasično podobo na začetku 19. stoletja. Konec 19. stoletja pa je zaživela v podobi poznozgodovinskega – staronemškega stila, po zamisli dunajskih arhitektov.
Konec 15. stoletja, ko so se štajerski deželni stanovi odločili, da več ne bodo zasedali po gradovih in samostanih, so v ta namen dali zgraditi Deželni dvorec. Za njegovo današnjo podobo je poskrbel italijanski stavbenik Domenico dell Aglio, zato ni čudno da z arkadnimi hodniki spominja bolj na kakšno beneško palačo. Na čase, ko je bil Gradec cesarsko mesto, pa spominja stolna cerkev. Zgraditi jo je dal cesar Friederich III. Njena zunanjost je sicer preprosta, notranjost pa krasita gotska arhitektura in baročna oprema. Ob njej se nahaja mavzolej, kjer počiva cesar Ferdinand II. Ogledali smo si še Dvorno pekarno s čudovitim neobaročnim portalom narejenim iz hrastovine in orehovega lesa.
V silhueti mesta izstopajo tudi moderne zgradbe, ki so nastale v času pred dodelitvijo naziva mesto kulture Gradcu leta 2003. Najpomembnejši sta Hiša umetnosti in Otok na Muri. Prva nekatere spominja bolj na vesoljsko plovilo na desni obali reke Mure (avtorja, britanska arhitekta Peter Cook in Colin Fournier, sta ga poimenovala vesoljček oziroma »friendly alien«), v njej pa si je mogoče ogledati različne razstave ali pa samo pohajkovati po številnih trgovinah. Druga je v bistvu umetni otok v obliki školjke na reki, na katerem je kavarna, odprto letno gledališče in otroško igrišče, z obrežjem pa ga povezujeta mostova za pešce.
Če imate čas, si oglejte še vsaj zanimivo Delno orožarno s čez 30 tisoč kosi orožja in vojne opreme.
Graško adventno vzdušje
Po hitrem preletu mesta, za katerega si je v drugem letnem času potrebno vzeti več časa, saj skriva številne kulturne in naravne zanimivosti, smo se posvetili prazničnemu vzdušju. Nekaj posebnega je mesto v adventnem času, ki ga domačini radi imenujejo kar »peti letni čas«. Po vsem starem mestnem jedru nas k razvajanju vabi več kot deset prijetno oblikovanih adventnih tržnic. Med njimi se lahko sprehajate peš ali pa popeljete s posebnim adventnim cestnim vlakcem.
Največja posebnost mesta v tem času so jaslice iz ledu, ki v atrij Deželne hiše privabljajo številne obiskovalce od blizu in daleč. Ledene skulpture biblijskih likov v naravni velikosti ustvarja od leta 1981 umetnik Gert J. Hödl s svojo ekipo. Za izdelavo biblijskih figur porabijo okrog 50 ton ledu, vsaka od figur pa tehta približno 800 kilogramov, nekatere tudi po tono. V bližnji Deželni hiši smo si ogledali še zanimivo razstavo ročno izdelanih jaslic iz različnih koncev sveta in pa velikanski adventni koledar na Mestni hiši, imajo pa celo Urad za božične pesmi. Za praznično vzdušje lepo poskrbijo z bogatim spremljevalnim programom, kot so adventno petje, koncerti gospelov, regionalni zbori in glasbene skupine, adventni sprehodi, povorka parkljev in še se kaj najde.
Kljub temu, da smo adventno okrašeni Gradec obiskali že večkrat, kvaliteta ponudbe ne pada in je z leti le še boljša. Se pa z leti in približevanjem božiču povečuje število obiskovalcev, zato se ne čudite gneči in hoji v koloni. Vendar se iz nje utrgajte, si oglejte ponudbo, ne bo vam žal. Poskusite kuhano vino ali punč, preste, medenjake in kupite kakšne umetniško oblikovan okrasek.
Romantično mesto božičnih drevesc
V Avstriji je v adventnem času skoraj vsaka vas praznično okrašena, v osrednjem delu pa ima postavljenih par stojnic, ki so središče živahnega dogajanja ob koncih tedna. Naslednji dan smo obiskali še manjši zdraviliški kraj Bad Sauerbrunn, ki v času adventa zasije na prav poseben način. To je namreč mesto božičnih dreves, ki nas spremljajo na vsakem koraku. Okrašena so na prav poseben način in vsaka unikatno. Pred pekarno nas je presenetilo božično drevo okrašeno s prestami, pred igriščem za tenis s teniškimi žogicami, glasbeno šolo z notami in podobno.
Manjše mestece je zraslo na račun železnice sredi 19. stoletja in razvoja zdraviliškega turizma od začetka 20. stoletja. Je priljubljena poletna rezidenca Dunajčanov in tudi bližnjih Madžarov. V sicer manjšem mestecu, ki ga hitro prehodite, si lahko ogledate več spomenikov in vil iz obdobja preloma 19. v 20. stoletje, sodobno katoliško cerkev Marijinega vnebovzetja in nekdanje judovsko pokopališče. V zdraviliškem parku se ustavite in si oglejte zanimiv park z okrog 2000 primerki in 300 različnih vrst vrtnic.
Lesene in lepo okrašene adventne hišice s ponudbo lokalnih obrti in kulinarike so postavljene prav tako sredi zdraviliškega parka. Poglejte si še razstavo jaslic, otroci pa lahko pred parkom jahajo ponije in opazujejo lame. Odrasli pa se lahko podate po mestu z romantično kočijo. Na odru poteka ob koncih tedna v času adventa zabavni program za otroke in odrasle.
Nenavadno srednjeveško adventno vzdušje
Za konec smo se na poti domov ustavili še v mestu Stadtschlaining. Mestece krasi obsežen grad iz 12. oziroma 13. stoletja z evropskim muzejem in univerzo za mir, zanimivo grajsko obzidje, katoliška in evangeličanska cerkev, nekdanja sinagoga ter rudarski muzej v bližnjem kraju Goberling. Razlog obiska je bila zanimiva srednjeveška božična tržnica, ki je res nekaj posebnega in poteka vsako leto v začetku decembra. Ta dan je ponudba adventnih stojnic obarvana srednjeveško, pa tudi oprava ponudnikov je tematsko obarvana.
Sicer pa si lahko božične tržnice ogledate še v mestu Eisenstadt, Rust in St. Margarethen, na gradu Esterhazy, panonsko božično tržnico na gradu Halbturn, v kraju Wiesen poteka Barbarin sejem, živahno adventno dogajanje pa je tudi na vinogradniških kmetijah vinskega kvarteta (Weinquartett). Ponudba je zelo velika in pestra.
Zanimivo
V Avstriji je božič družinski praznik, praznujejo ga v ožjem družinskem krogu. Darila prinese otrokom na božični večer Kristkindl, otrok z angelskimi krili in zlatimi lasmi, ki simbolizira novorojenega Kristusa, pri nas znan kot Jezušček. Božička, ki bi prinašal darila, v glavnem ne poznajo.
You have brought up a very good details , appreciate it for the post.