Puconci – že zgodaj so sprejeli reformacijo

Prekmurska vas Puconci je znana po sožitju pripadnikov različnih veroizpovedi.  Reformacija se je pričela širiti v 17. stoletju po zaslugi fevdalskih družin Szechy in Batthyany.

Okrog mogočne evangeličanske cerkve se je razvilo današnje središče vasi, kjer se nahajajo vse pomembnejše stavbe – gasilski dom, občina, zobna in zdravstvena ambulanta, trgovina, lekarna, vrtec, tiskarna, lokal, pošta, slaščičarna in drugo. Predel vasi imenovan Varoš ima blokovsko naselje. Enodružinske hiše so razmetane po celotnem območju vasi – Vizvar, Legrad, Bencakov breg, Martinov breg in Loke. Džerigorov breg. V vasi, ki je tudi istoimensko občinsko središče, živi nekaj čez 600 ljudi.

Danes največja evangeličanska cerkvena občina v Sloveniji
Vas se omenja leta 1365 kot Pücinci oziroma Puczafalva, v domačem žargonu Püjcova vas, pozneje pa s podobnimi izpeljankami.
Tolerarančni edikt avstrijskega cesarja Jožefa II. iz leta 1781 je protestantom dovolil organizacijo božje službe ter gradnjo cerkve in šole. Prva božja služba, vodil jo je Mihajl Bakoš, je bila opravljena leta 1783. Ob 150-obletnici prve božje službe so postavili spominski steber.
Občina Puconci praznuje občinski praznik 13. oktobra v spomin na leto 1781, ko je bil na ta dan objavljen tolerančni patent, kot osnova za enakopravno delovanje vseh cerkvenih skupnosti. Danes v vasi složno živijo evangeličani, katoliki in pripadniki binkoštne veroizpovedi.
Kar 44 let je v Puconcih opravljal pastoralno službo duhovnik Evgen Balažic, danes pa to nalogo opravlja duhovnica Katja Ajdnik.

Spominsko obeležje Spametnost

Mogočna evangeličanska cerkev
Vas krasi evangeličanska cerkev iz konca 18. stoletja z baročnim oltarjem. Njena posebnost sta balkon (kor), ki je brez podpornih stebrov in prižnica je nad oltarjem.
Ob cerkvi si lahko ogledamo spominsko obeležje Spametnost (začetnice besed svoboda, pismenost, apologija, materinščina, ekumena, toleranca, napredek, odgovornost, svetost in transcendentnost), ki je posvečeno reformaciji na naših tleh. Na marmornem krogu so navedene prekmurske evangeličanske cerkvene občine z letnico nastanka.

Številne obrti
Na razvoj vasi je vplivala železniška povezava Mursk Sobota – Hodoš. V Puconcih je bila tovorna in potniška postaja.
V preteklosti je bila vas znana po tovarni opeke, ki je delovala že na  prehodu iz 19. v 20. stoletje in Bacovem mlinu. Slednji je deloval na motorni in vodni pogon, ki je imel v 20-ih letih prejšnjega stoletja najsodobnejšo opremo iz Nemčije.
V 50-ih letih prejšnjega stoletja je nastala Separacija, ki je vse do konca 70 let proizvajala kremenčev pesek. Danes je Kema Puconci dobro uveljavljeno podjetje, ki sponzorira lokalna športna društva.
V vasi se nahaja še kovinsko predelovalna delavnica Benkotehna in Javno podjetje Center za ravnanje z odpadki Puconci (Cerop).

Puconski dödoli
V vasi delujejo številna društva. Zgodaj, med obema vojnama, je bilo dejavno Društvo kmečkih fantov in deklet. Po vojni je pričelo delovati izobraževalno umetniško društvo, kasenje preimenovano v Prosvetno društvo. V vasi deluje še pevski zbor, Kulturno turistično društvo, PGD Puconci, čebelarsko društvo, lovsko, nogometno ter odbojkarski klub in druga.
Tradicionalno prirejajo pohod z baklami, vaške igre, prikaz žetve in mlatitve, vaški piknik, krst mladega vina, najbolj zanimiva in odmevna pa je Dödolijada in kulinarična  razstava za Zlato kijanco.
V vasi je živelo in bilo z njo povezanih precej duhovnikov, pisateljev in pesnikov kot so Blaž Berke (1754 – 1821), Franc Berke, Ferenc Xaver Berke pl. (1763 – 1841), Mihael Kološa (1846 – 1906), Gergel Lutar (1841 – 1925), Štefan Lülik (? – 1847), Števan Kühar (1890 – 1963) – novinar in ustanovitelj propagandnega tednika Mörszka krajina slovenski in drugi.

Dödolova himna

Sigdar v gesen, da krumči so zreli, dödoli bejli küjajo se.
Ognji gorijo, kotli visijo, v njij pa dišejče gesti zavrej.
Dödoli, dödoli, dödoli, dödoli püconski.
Prijdi pa koštaj pa se nagej – drüjgin naprej povej!
Krumpič pa mela, masna zabela – žganik se leži po guti škalij.
Malo rdečke ali pa šöra, ka ti v želouci lipou obleži.
Dödoli, dödoli, dödoli, dödoli püconski.
Oženjeni žganjki, žganci s krumpirjem …, dödoli majo pač dosta imen.
Naj bo po slavsko ali vogrsko – porcijo z gustošon sigdar pogen!
Dödoli, dödoli, dödoli, dödoli püconski.
Hamburger, pica … v črejvi te smijca, tou ti pač doktor sakši povej.
Gda je težava slaba prebava, dragi prijatel – žganike gej!
Dödoli, dödoli, dödoli, dödoli püconski.

(spesnil Milan Zrinski)

Prisluhnite Dödolove himni…