Rupnikova linija na Zaplani

V Zaplani se lahko podamo na zanimivo tematsko pot »Rupnikova linija«, ki na zanimiv način pripoveduje o vojaški zgodovini kraja, natančneje o vlogi in delovanju bunkerjev na Zaplani v času pred drugo svetovno vojno.

Rupnikova linija – sistem bunkerjev
Pot vodi mimo več železobetonskih vojaških utrdb – bunkerjev, ki so bili zgrajeni med leti 1937 do 1941 vzdolž takratne jugoslovansko-italijanske meje. Kraljevina Jugoslavija jih je zgradila kot odgovor na italijanski »Alpski zid«. Bunkerji naj bi služili obrambi pred vdorom italijanskih sil, ki so v tistem času že zasedale velik del slovenskega zahodnega ozemlja. Poimenovana je bila po generalu Leonu Rupniku, ki je vodil utrjevalna dela. Območje je imelo velik vojaški pomen že v rimskih časih. Ob začetku vojne velik del linije ni bil usposobljen za učinkovito obrambo. Bunkerji na Zaplani niso bili nikoli dokončani, pomladi leta 1941 večinoma še nevkopani, le redki oboroženi, v vseh pa je manjkala zahtevnejša notranja oprema, nekateri so ostali še v začetnih gradbenih fazah. Večina jih zato ni bila oborožena ali opremljena z zahtevnejšo vojaško opremo. Linija ni nikoli služila svojemu namenu in je bila zapuščena še pred italijanskim napadom na Jugoslavijo.

Pokukamo lahko tudi v notranjost objektov
Rupnikova linija je podobne strelskim jarkom, ki so jih kopali v času prve svetovne vojne, a so bili betonski bunkerji varnejši in udobnejši. Razporejeni so bili v treh zaporednih linijah. Bili so del verige objektov od Alp do Jadrana, katerih vloga je bila nadzor nad okoliškimi dolinami in vzajemno varovanje skupin bunkerjev na sosednjih vzpetinah. Kot zanimivost, je bila posadka v njih zelo ranljiva na bližnje napade, zato so si morali vzpostaviti sistem varovanja eden drugega.
Ogledamo si lahko tudi notranjost nekaterih še ohranjenih objektov, ki jih italijanska vojska po zasedbi tega ozemlja kljub načrtnemu uničevanju ni porušila.

Ob Rupnikovi liniji še energetske točke in ostanki rimskega zidu
Ob poti si lahko ogledamo tudi ostanke poznorimskega obrambnega zidu (Claustra Alpium Iuliarum) iz 3.- 4. stoletja n. š., kar potrjuje, da gre za strateško pomembno lokacijo, ki so jo poznali že Rimljani.
Pot nas vodi tudi mimo petih energetskih točk, ki blagodejno delujejo na naše telo.

Napoleonov vodnjak
Med sprehodom po spodnji Zaplani opazimo ob cesti luknjo s kamnitim pokrovom. To so ostanki vodnjaka, mimo katerega naj bi šel celo Napoleon. Po pripovedovanju domačinov je bil leta 1809 izkopan za potrebe vojske, ki ej kasneje zasedla Ljubljano. Pred napeljavo vodovoda je služil kot edini vir pitne vode na tem območju. Zanimivo je, da vodnjak nikoli ne presahne…

Pot po Rupnikovi liniji
Pot je dolga ca. 3,5 km, ob njej premagamo ca. 150 m višinske razlike. Je enostavna, primerna tudi za družine z otroki, vmes pa si lahko na klopcah še dvakrat naberete novih moči. Opremljena je z informativnimi tablami z zgodovinskimi podatki tega območja.
Izhodišče je gostilna Mesec na Jerinovem griču na Zaplani, kjer parkiramo na ustreznem mestu, tukaj se nahaja informativna tabla kraja z zanimivostmi vrednimi ogleda.