Sarajevo smo obiskali na družinskem potovanju, na poti do Črne gore. Kljub krajšemu času namenjenemu mestu, nas je zelo očaralo in se bomo prav gotovo še vrnili. V Sarajevu se je v prvi vrsti predvsem potrebno usesti, uživati v kulinariki, ob kavi, se sprehoditi po Baščaršiji, kaj kupiti. Na tak tempo se ob današnjem načinu življenja kar hitro in rad navadiš ter še raje vračaš. Tisto piko na i pa mestu s številnimi znamenitostmi dodajo še številni mednarodni festivali, ki v mesto privabijo tudi zveznike svetovnega kova.
Trije »dogodki«, ki so zaznamovali mesto
Sarajevo so v preteklosti zaznamovali trije dogodki, ki so glas o mestu ponesli po celem svetu. Leta 1914 je Gavrilo Princip streljal na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo, kar je bil povod za prvo svetovno vojno. Mesto je bilo leta 1984 prizorišče IX. zimskih olimpijskih iger. V začetku 90-ih let prejšnjega stoletja ga je zaznamovala ena najbolj krvavih vojn, v kateri je izgubilo življenje več kot deset tisoč ljudi, ranjenih pa je bilo še vsaj petkrat toliko. Pestro preteklost je v mestu pustila bogato kulturno dediščino, ki daje mestu danes poseben pečat. S številnimi dogodki in festivali pa postaja vse bolj sodobna metropola.
Pestra zgodovina mesta je zaslužna za bogato kulturno dediščino
V 13. stoletju se je na današnjem območju mesta nahajala neodvisna bosanska država Vrhbosna, kar dokazujejo številni in edinstveni nagrobniki, t.i. stećci. Mesto so leta 1461 ustanovili Osmani, kot Saraj-ovasi pa se prvič omenja leta 1507. Ustanovitelj mesta Isa-beg Isaković je leta 1462 zgradil prvo mošejo, palačo, most in več javnih ustanov. Na račun obrti in trgovine se je razvijalo ter postalo križišče religij, kultur in trgovskih poti. V 16. stoletju je postalo eno najbogatejših mest v tem delu Evrope, leta 1850 pa je postalo glavno mesto Bosne – province Otomanskega cesarstva.
Z okupacijo Avstro-Ogrske se je evropeiziralo in postalo upravno središče. Med drugo svetovno vojno je bilo tarča bombnih napadov, predvsem zaradi številnih Judov, ki so v mestu v teh časih našli zatočišče. V mestu so bivale v sožitju kar štiri kulture in religije: pravoslavna, islamska, katoliška in judovska. Po drugi svetovni vojni je postalo upravno, kulturno in gospodarsko središče Republike Bosne in Hercegovine. Po osvoboditvi je doživelo največji razcvet v zgodovini, svoj vrhunec pa z organizacijo zimskih olimpijskih iger. A kmalu je spet prišlo do vojne, ene najbolj krvavih kar jih je. Med tri leta in pol trajajočim obleganjem mesta je padlo okrog 12 tisoč žrtev, ranjenih pa okrog petkrat več. Število prebivalcev se je precej zmanjšalo. Precej se je spremenila tudi etnična in verska sestava prebivalstva.Danes postaja Sarajevo sodobna evropska prestolnica.
Številni verski in kulturi objekti
Zaradi številni verskih objektov različnih veroizpovedi nekateri Sarajevo primerjajo z Jeruzalemom. O tem smo se že ob kratkem sprehodu po mestu zelo hitro prepričali na lastne oči. Dolgotrajno sožitje je ustvarilo v mestu posebno kulturo in večnacionalni duh. Mošej naj bi bilo v mestu čez 180! Pozornost nam je pritegnila tudi sinagoga, ki je bila med bombnimi napadi v drugi svetovni vojni poškodovana. Rimskokatoliška Katedrala Srca Isusova zgrajena leta 1889 pa združuje elemente romantike in gotike.
V mestu najdemo številne muzeje, galerije in druge kulturne ustanove, vendar si je zanje potrebno vzeti malo več časa. V mestu se danes odvijajo številni dogodki mednarodnih razsežnosti kot npr. filmski festival, Sarajevo Jazz Festival, poletni kulturni festival Baščaršijske noči, Festival moderne gledališke produkcije MESS, Sarajevska zima in Sarajevski svetovni festival orientalske glasbe. V mestu smo bili v času filmskega festivala in bili sicer pozorni ali bomo srečali kakšnega zveznika svetovnega kova, a se v bistvu s tem nismo kaj dolgo ukvarjali, saj mestu nudi veliko drugega.
Največ obiskovalcev pritegne sloves Baščaršije
Ena izmed atrakcij, ki jih nikakor ne smete in ne morete zgrešiti je Baščaršija, ki izvira še iz časa otomanskega cesarstva. Sredi 15. stoletja je obsegala le trg okrog današnje fontane Sebilj. Danes pa obsega ves trgovski prostor v starem delu mesta. Glavno ulico obdaja niz manjših trgovinic in obrtniških in rokodelskih delavnic med katerimi se je prijetno izgubiti, tavati med njimi, si jih pri njihovem delu, kaj kupiti, predvsem zaradi nizkih cen.
Brez sledi vojnih grozot seveda v Sarajevu ne gre
Na sprehodu smo si ogledali številne mošeje oziroma džamije, pravoslavne cerkve, katedralo in druge pomembne stavbe. Med njimi se nahajajo številni parki, trgi ter mostovi preko reke Miljacke. Med najstarejšimi in najznamenitejšimi je Latinska ćuprija, ki se je od 1918 do 1992 imenoval Principov most. Od tu je leta 1914 Gavrilo Princip izvedel atentat na avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda.
Veliko je po mestu znakov vojnih grozot in pokolov. Rdeči madeži na mestih, kamor so nekoč padale granate označujejo mesta, kjer so umirali ljudje. To so t.i. sarajevske rože.
Pot nas je nato vodila skozi peš cono proti zahodu do Večne vatre. Široka ulica vodi mimo Narodnega gledališča in parka proti trgu s spomenikom padlim med drugo svetovno vojno in znani blagovnici Sarajka.
Ob pogledu na število imena spomenika v spomin otroškim žrtvam obleganega Sarajeva se človek dobesedno zgrozi, napisanih jih je okrog 1600… Ob njem stoji še spomenik v obliki visoke steklene piramide, ki je na nameček izdelan iz staljenih topovskih izstrelkov in ponazarja nedokončan grad iz peska, simbolizira pa igro otroka, ki jo je prekinila smrt. Steklena figura mame se nagiba k otroku, kar predstavlja njen poskus, da bi ga zavarovala, vendar sta figuri ločeni, kar po drugi strani simbolizira dejstvo, da je vez med njima prekinjena.
Nemogoče se je izogniti tudi številnim pokopališčem, za katere so nekoč uporabljali celo parke, če je zmanjkalo prostora drugje. Nasproti katoliške katedrale so postavili v spomin vojnim žrtvam še stole, oblečene v vijolično barvo, na katerih seveda nihče ne sedi.
V predmestju smo si ogledali še z vojnimi grozodejstvi povezani Tunel spasa, ki spominja na pred kratkim končano vojno. Podzemni tunel je bil zgrajen leta 1993 in je domačinom med več kot triletnim obleganjem služil kot edino okno v svet. Izhod je imel na sarajevskem letališču, ki je bil nevtralna točka. Skozi meter široke in 1,60 metra visoke rove so tovorili humanitarno pomoč, večkrat pa so skozenj prepeljali tudi tedanjega predsednika Alijo Izetbegovića. Danes je preurejen v muzej.
Zvečer se dogajanje preseli na Ilidžo; še prej pa na sprehod do izvira reka Bosne
S starim nostalgičnim tramvajem smo se proti večeru odpravili še do bolj zelenega mestnega obrobja. Sarajevo je bilo prvo mesto v Evropi s celodnevno tramvajsko progo.
Zvečer, ko se dogajanje na Baščaršiji konča, pa zaživi Ilidža, ki je s številnimi hoteli in lokali pravo nasprotje starega dela mesta. Skozi prijeten drevored z menda več kot 700 platanami, smo se kar peš, če vas razdalja preplaši pa lahko najamete staro kočijo, odpravili do nacionalnega parka Vrelo Bosne. Tako se imenuje izvir reke Bosne, ki se nahaja pod planino Igman.
Ob termalno-turističnem naselju Ilidže zvečer zaživi niz lokalov z glasno glasbo in hotelov, ki so poleti priljubljeni za poročna slavja iz celega sveta.
V Sarajevu ne moremo mimo kulinarike
Baščaršija je dom številnih burekdžinic in čevapdžinic. K »deset u pola« (tako imenujujejo deset čevapčičev v lepinji) smo naročili jogurt. Alkohola zaradi muslimanske vere ne strežejo. Ne gre pa tudi brez bureka, ki ga v številnim posebnih trgovinah prodajajo na kile, predvsem mesnega, vse ostalo pa so pite, kot so zeljanica (s sirom in špinačo), krumpiruša (s krompirjem), sirnica (sirova), maslenica (s kislo smetano).
Poskusite še klepe, sudžukice, uštipce, pleskavice, dolme, bamije itd. Pa katerega izmed številnih posladkov in seveda kavo, pravo bosansko kahvu, smreko (brezalkoholni napitek iz brinovih jagod) ali bozo.
Sarajevo je po mojem mnenju v prvi vrsti mesto za užitek in šele nato sledijo nakupi in ogledi…
Osnovni podatki o mestu
Sarajevo je glavno mesto Bosne in Hercegovine ter kulturno, gospodarsko in prometno središče države. Osrednji deli mesta se nahajajo v dolini reke Miljacke vse do Sarajevskega polja. Najstarejši deli mesta se nahajajo na pobočjih okoliških hribov. Mesto obdajajo gozdnata planinska pobočja kot so Bjelašnica (2067 m), Jahorina (1916 m), Igman, Treskavica in Trebević (1629 m). Športni turizem uporablja infrastrukturo iz časa zimskih olimpijskih iger. Po podatkih iz leta 2013 živi v Sarajevu okrog 370 tisoč prebivalcev, na celotnem metropolitanskem območju pa okrog 610 tisoč prebivalcev.
